AirBeletrina - Kaj bomo brali v letu 2018? (2)
Panorama 19. 1. 2018

Kaj bomo brali v letu 2018? (2)

Ilustracija: Ana Baraga

Objavljamo drugi del obveznega bralnega seznama slovenskih založb za leto 2018. Če ste zamudili prvi del (Beletrina, Cankarjeva založba, Mladinska knjiga, Goga), ga najdete tu.

MODRIJAN

Pri založbi Modrijan bodo letos izdali med 30 in 40 knjig. Omembe vreden je gotovo Prebežnik, ki ga je Siegfried Lenz (sodobnik Heinricha Bölla in Gunterja Grassa – danes sicer manj znan, v sedemdesetih letih pa je bil bolj prodajan kot oba omenjena), napisal pri 25. letih. Roman takrat ni izšel zaradi cenzure, saj naj bi bil “skrajno nevaren” in izraz “nasilne nezvestobe domovini”. 65 let pozneje pa je le ugledal luč sveta in postal posthumni bestseler pisatelja, ki je sicer bistveno zaznamoval povojno nemško literaturo in tudi vplival na politiko. Enako velja za zbirko Obtožba, iz Severne Koreje pretihotapljeno knjigo anonimnega avtorja s psevdonimom Bandi, ki razkriva grozo vsakdanjega življenja v državi, iz katere prihajajo le redke in močno nadzorovane informacije.

Po odmevni Podivjani celini Keitha Lowa izide njegova nova knjiga Strah in svoboda, poskrbeli pa bodo tudi za prvi slovenski prevod dela velikega brazilskega pisatelja Moacyrja Scliarja. Ker bodo Atene aprila prevzele naziv Svetovna prestolnica knjige, so se odločili objaviti knjigo atenskega književnika. Izbrali so avtorico Amando Mihalopulu, eno najbolj znanih atenskih pisateljic, in sicer njen roman Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico, ki jo prevaja Klarisa Jovanović. To bo prva grška knjiga v zbirki Bralec.

LITERA

Kar nekaj romanov slovenskih avtorjev bo letos izšlo pri Literi: Samo Rugelj v Istanbulu tematizira nedavno evropsko košarkarsko prvenstvo, ki je slovenski narod spravilo v evforijo. Finalno tekmo si je ogledal tudi junak Rugljevega romana, a Istanbul zanj ni samo mesto zmagoslavja in veselja, pač pa tudi ljubezni, tam je pred dobrimi tremi desetletji namreč spoznal svojo ženo. Jedrt Lapuh Maležič, ki je doslej izdala dve zbirki kratkih zgodb, in Natalija Šimunović, sicer avtorica kratkoprozne zbirke in mladinskega romana, bosta obe dobili romaneskna prvenca. Vse, kar je človeškega Jedrt Lapuh Maležič bi lahko označili kot bildungsroman, saj obravnava osebni razvoj protagonistke, ki potuje po vzhodnih deželah, ki naj bi zahodnega človeka razsvetlile, Natalija Šimunović pa v romanu Stigme in savant osvetljuje socialno in družinsko okolje odraščanja savanta, glasbenega genija. Nov roman je napisal tudi Sarival Sosič: Mi trije se posveča intimni pripovedi o razmerjih in komunikacijah med mamo, očetom (tatom) in sinom. Skozi prvoosebno in avtorsko večplastno razvejano pripoved, ki poteka od zgodnjega otroštva dalje, se prepletejo tri zgodbe, tri življenja in trije značaji. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji poezije, saj izide izbor poezije Vinka Möderndorferja Predanost. V izbor ob avtorjevi šestdesetletnici je uvrščenih 213 pesmi, ki jih je Möderndorfer napisal med letoma 1975 in 2000, spremno besedo pa je prispeval Peter Kolšek.

MIŠ

Program Miš založbe za leto 2018 obsega 36 novih naslovov, med katerimi jih je 14 delo domačih avtorjev. Tri četrtine izdanih del bodo namenjene mladim bralcem, med najvidnejše izdaje leta 2018 pa uvrščajo novo izdajo Cankarjeve Skodelice kave, Posmrtni boj Tomaža Šalamuna, Jude the Obscure Thomasa Hardyja, O drevesih Jureta Jakoba in Anje Jerčič Jakobter nov mladinski roman Janje Vidmar, naslovljen Elvis Škorc: od 0 do 10.

Skodelica kave bo ob stoti obletnici Cankarjeve smrti izšla kot naslovniško odprta slikanica za vse generacije, izvirno Cankarjevo besedilo, ki bo predstavljeno tudi v angleškem prevodu, pa bodo spremljale ilustracije kritiško nagrajenega ilustratorja Petra Škerla. Pesniška zbirka Posmrtni boj slovenski javnosti prinaša zadnje verze Tomaža Šalamuna, napisane tik pred smrtjo decembra 2014. Zapustil jih je svoji hčeri Ani Šalamun, ki je za zbirko prispevala tudi ilustracije. Roman priznanega viktorijanskega pisatelja Thomasa Hardyja Jude the Obscure, ki je v prvem prevodu iz leta 1955 nosil naslov Temno srce, je kritika viktorijanske družbe in njenih institucij ter natančen prikaz omejitev nižjih družbenih razredov, restrikcij, ki jih ženskam vsiljuje patriarhalna družba, ter vseobsegajoče prisotnosti in vpliva Cerkve na življenje v Angliji 20. stoletja. Njegovo sporočilo je aktualno še danes, zato bo pot med bralce gotovo našel tudi svež prevod. O drevesih je tretja pesniška slikanica dveh uveljavljenih in priznanih ustvarjalcev – pesnika Jureta Jakoba in ilustratorke Anje Jerčič Jakob, ki gradi na impresijah iz sveta narave in se ponaša z domišljenimi in navihanimi živalskimi liki ter pretanjenim humorjem. Z romanom Elvis Škorc: od 0 do 10 pa se na sceno po daljšem premoru vrača ena najbolj priljubljenih slovenskih mladinskih pisateljic Janja Vidmar, a tokrat nekoliko drugače – ne z delom, ki bi ga smeli šteti med mladinske problemske romane, pač pa z lahkotnim, neobremenjenim najstniškim besedilom, ki je podloženo tako s situacijskim kot tudi besednim humorjem.

APOKALIPSA

Pri založbi Apokalipsa letos izidejo pesniška zbirka Jurija Hudolina Pudak in Rosenmind, knjiga zbranih pesmi Draga Glamuzine Ali je to vse ter filozofske knjige Cvetke Toth, Dejana Aubrehta in Uroša Miliča.

SANJE

Program založbe Sanje se je nekoliko zamaknil in tako se, kot pravijo, še vedno veselijo izida knjig, ki smo jih napovedovali že lani. Najprej Škrlatnega hibiskusa, romanesknega prvenca nigerijske renomirane književnice Chimamande Ngozi Adichie, ki ga je prevedla Gabriela Babnik. Roman, s katerim je pisateljica osvojila tako splošno kot kritiško javnost, pripoveduje o kompleksnih družinskih razmerjih, usodi in deželi, ki se je mir vztrajno izogiba. Izide tudi nov prevod Orhana Pamuka Ta čudni občutek v glavi, roman o prodajalcu pijače boza Mevlutu, o ženski, ki ji je tri leta pisal ljubezenska pisma, ter njunem življenju v Istanbulu. V štirih desetletjih, med letoma 1969 in 2012, je Mevlut opravljal različna dela na ulicah Istanbula in ob tem opazoval, kako različni ljudje polnijo ulice, kako je bil večji del mesta porušen in ponovno zgrajen, kako so si migranti iz Anatolije prislužili celo bogastvo. Tudi v zimskih večerih ni nehal prodajati boze in razmišljati o tem, kdo je sploh v resnici njegova draga. Kaj je sploh lahko pomembnejše od ljubezni: česa si želimo ali kaj nam pripravlja usoda? Tu so še ŽvižgačiFlorence Hartmann, knjiga, v kateri avtorica predstavi nekaj tragičnih junakov, ki so se borili, da so razkrili obraze moči in s tem včasih celo spremenili tok zgodovine, in Zgodbe o beguncih italijanske pisateljice Widad Tamini. Dvanajst zgodb je bilo tedensko objavljenih v časopisu Delo, pospremljenih z močnimi ilustracijami Vesne Bukovec. V njih se pisateljica distancira od trenutno perečih definicij, ki bi ene ali druge begunce različnih narodnosti selekcionirala, niti se ne ukvarja z razločevanjem med begunci in imigranti. Vsem da enake možnosti, konec koncev so vsi ljudje. Novost v programu pa so zbrane pesmi za otroke Neže Maurer z naslovom Nekaj zelo zelo lepega, nagajive, šaljive in dobrosrčne vrstice umetniško raznorodne ustvarjalke, ki se toplo vgozdijo v spomin; kot pravijo na založbi, so njihova živopisanost, a tudi človečnost, nevsiljiva poučnost in z modrostjo predihana sporočilnost hvalevredno izročilo, ki le težko najde primerjavo. Ilustracije za zbirko so delo Barbare Ogrič.

 

Naslednjič pa – kaj pripravljajo pri LUD ŠERPA, LUD LITERATURA, STUDIA HUMANITATIS in *CF.