Dobrodošli v 2018! Ste uspeli zadihati? Mi komaj. Lansko leto je bilo pestro in področje literature ni bilo nobena izjema, a kaj dosti časa za počitek si strastni bralci pač ne boste mogli vzeti, saj nas založbe že zasipajo z naslovi, ki jih bodo izdale v letošnjem letu. Vas zanimajo kriminalke, kolumne, teorija? Za vas smo izbrskali čisto vse! Zaradi pomanjkanja prostora smo se sicer, tako kot preteklo leto, pri vseh založbah omejili na pet naslovov, a verjemite nam, da smo izpostavili tisto, kar z največjim veseljem pričakujete. Še en vdih in veselo na delo – seveda mislimo branje …
BELETRINA
Leto 2018 se bo pri Beletrini začelo z eno najbolj hvaljenih knjig preteklega leta, z romanom Konj stopi v bar (prevod: Klemen Jelinčič Boeta) izraelskega literarnega velikana Davida Grossmana, ki je za omenjeno delo lani tudi prejel nagrado Man Booker. Grossman je bil pred leti gost Fabule, festivala, ki se začne ob koncu februarja in letos prinaša kar nekaj novosti. Med drugim bo med petimi knjigami v Fabulini zbirki prvič tudi teoretsko delo, in sicer Upanje brez optimizma (prevod: Aljoša Kravanja) britanskega filozofa, kulturnega kritika in literarnega teoretika Terryja Eagletona. Za to delo je Slavoj Žižek dejal, da je »najboljši primer avtentične religije, ki se prilega našim temnim časom.« Terry Eagleton bo 28. 2. tudi nastopil v Ljubljani. Upanje bo tudi sicer v fokusu letošnjega festivala, če pa ste radovedni, kdo bodo drugi gostje, pa vse odgovore najdete na Fabulinem Facebooku. Spomladi nas bo razveselil roman Mazohistka, prvo prozno delo naše kolumnistke in sourednice Katje Perat, ki v ospredje postavlja ženske želje v časih, ko o njih nihče ni razmišljal. Sicer pa bo Beletrino posulo tudi nekaj zvezdnega prahu: izšla bo namreč pesniška zbirka Vlada Kreslina ter pa biografija Milene Zupančič, ki jo je napisal Tadej Golob. Za ljubitelje klasikov bo tu Dostojevski z Zapiski iz mrtvega doma, enim temeljnih del tega ruskega klasika (prevod: Borut Kraševec), oboževalci sodobne klasike pa boste med drugim dobili novo delo katalonskega mojstra Jaumeja Cabréja, Sodnik (prevod: Simona Škrabec)
CANKARJEVA ZALOŽBA
Dobra novica: vsem nam zelo ljubi zapisi na vašem in našem najljubšem portalu, eseji Naredite Ameriko spet obvladljivo Katje Perat, bodo končno izšli v knjigi! Privlačnost Katjinih kolumn je v tem, da so v svojem izhodišču osebne, anekdotične, mestoma pa prehajajo tudi v literaturo, vendar sedanjost kljub temu osvetljujejo z zgodovinskim in sociološkim kontekstom, skozi katera se današnji pojavi kažejo kot posledica zgrešenih politik in zatiskanja oči pred neprijetnimi resnicami. To pa še ni vse, tudi ena največjih knjižnih uspešnic zadnjih let in knjiga leta 2016 sLOLvenski klasiki 1 bo dobila svoje težko pričakovano nadaljevanje. sLOLvenski klasiki 2 bodo prinesli nove predelave slovenskih klasikov, ki so bili po nemarnosti izpuščeni v prvi knjigi, in kot v prvi knjigi bodo tudi v drugi prilagojeni spletnemu okolju in seveda povsem neprilagojeni kanonu in akademski obravnavi. Naj dodamo še, da letos izide tudi tretja knjiga Neapeljskega cikla Elene Ferrante O tistih, ki zbežijo, in tistih, ki ostanejo. Elena in Lila sta zdaj odrasli ženski. Elena, ki se je s pomočjo univerzitetne izobrazbe in literature iztrgala iz predvidljive usode neapeljskih žensk, se nenadoma znajde natančno tam – v vlogi gospodinje, podrejena potrebam moža in otrok, Lila pa v prvih vrstah delavskega gibanja. V zbirki Moderni klasiki pa pri založbi opozarjajo na izid romana Jutta Heim Immanuela Mifsuda o egocentričnem malteškem igralcu, ki ga karakterizirajo uspešna kariera na odru, aktivno spolno življenje, a tudi vse bolj naraščajoče nezadovoljstvo s samim seboj, ter zbirke Priročnik za ženske Lucie Berlin, ki zajema najboljše iz opusa kratkih zgodb avtorice, za časa svojega življenja skoraj povsem spregledane, danes pa njeno prozo postavljajo ob bok delu Raymonda Carverja, Alice Munro in Antona Čehova.
MLADINSKA KNJIGA
Mladinska knjiga bo poskrbela za ljubitelje kriminalk: na področju slovenske literature težko čakamo na Pogodbo izpod prstov Mojce Širok, lanske zmagovalke natečaja Modra ptica. Dogaja se v Italiji, kjer v vili enega najuspešnejših rimskih odvetnikov odkrijejo moško truplo, vendar bi po besedah založnika teme, o katerih govori, brez težav prenesli tudi v slovensko okolje. Od tujih kriminalk pa se veselimo Živega peska švedske pisateljice Malin Persson Giolito, romana, ki je bil avgusta 2017 razglašen za najboljši skandinavski kriminalni roman. Pravice za prevode so še pred izidom prodali v 14 držav. Založba bo po Stonerju izdala tudi še en roman dolgo pozabljenega Johna Williamsa Avgust za katerega je avtor leta 1972 prejel nagrado National Book Award for Fiction. Čeprav je naslovljen po prvem rimskem cesarju Avgustu, daleč presega biografsko pripoved o zgolj konkretni zgodovinski osebnosti, saj prikaže totaliteto (rimskega) sveta z vidika središča sveta/imperija/kolonizatorjev. V zbirki Nova slovenska knjiga pa med drugim izideta nova pesniška zbirka Miljane Cunta Svetloba od zunaj in roman Stanke Hrastelj, prav tako dobitnice nagrade modra ptica izpred nekaj let, z naslovom Prva dama.
GOGA
Gotovo najtežje pričakovana knjiga založbe Goga v letošnjem letu je Klošar Tadeja Goloba, nadaljevanje uspešnice Jezero, ki je lani presenetila slovenske bralce in kritike. V ljubljanskem parku najdejo truplo ženske, brezdomke, ustreljene z neposredne bližine. Ženska nima identitete in – kar razkrije obdukcija – je imela zaradi raka na pljučih pred seboj le še kakšen mesec življenja … primer, ki ga najverjetneje lahko reši samo inšpektor Taras Birsa. To pa ne bo edini napet roman v Goginem programu: Medsočje Mirta Komela je detektivski roman, ki se drži klasičnih pravil žanra tako kot nekdo, ki govori resnico tako, da laže: torej, da jih krši. Medsoška skupnost, v kateri živi glavni junak, je soočena z grozljivim umorom, ko najdejo dekle, razgaljeno in privezano na od strele razklano lipo na sredi trga. Zaradi posebnosti primera je na teren vpoklican prav poseben detektiv, pravzaprav detektivka, ki sliši (kdaj pa tudi ne sliši) na ime Dante D … Pričakujejo tudi izid dveh zbirk poezije – novo zbirko nekdanjega punk pesnika Esada Babačića z naslovom Odrezani od neba, ki navdušuje s svojo navidezno preprostostjo, ter zbirko Petra Svetine Poročilo o Jasperju Krulllu, ki tokrat morda najbolj odstopi od svoje prepoznavne minimalistične perspektive v smer metafizike in dialoga. In še kratka proza: zbirka Radost in veselje poslovnega sveta Mihe Mazzinija prinaša sliko izpraznjenega sveta delovnih okolij, po katerem pustoši divji kapitalizem, nekaj, kar je veljalo za smiselno delo, pa tako in tako znajo opraviti računalniki.
Naslednjič pa – kaj bomo brali pri Modrijanu, Literi, Miši in Apokalipsi.
