Objavljamo drugi del knjižnih programov slovenskih zalob za leto 2017. Prejšnji teden smo vas seznanili z načrti Beletrine, Cankarjeve založbe in Mladinske knjige, tokrat pa objavljamo Gogo, Sanje, LUD Literaturo in LUD Šerpo. Sledita še dva dela!
Založba Goga
Pri založbi Goga izpostavljajo naslednje izdaje: svoj epilog bo dobil monumentalen epos Borisa A. Novaka Vrata nepovrata,saj v letu 2017 izide njegov tretji del,Bivališča duš, v katerem se, kot pravijo, naš pesniški klasik dvigne v višje, metafizične sfere. Roman Svetlane Slapšak Ravnotežje bo roman o ženskah v Beogradu za časa vojne v Jugoslaviji, ki so pred vojaško mobilizacijo skrivale svoje sinove, sorodnike, prijatelje in someščane. Z novim romanom bo postregel tudi veteran Vinko Möderndorfer – roman kronika o možnosti sprave, postavljen v čas med 1930 in 1990, ki popisuje življenje štirih generacij in usodo nemške skupnosti, nosi naslov Druga preteklost. Agata Tomažič, ki je (prav tako pri založbi Goga) pred kratkim izdala kratkoprozno zbirko Česar ne moreš povedati frizerki, pa se tokrat podaja v romaneskne vode z delom Beseda ni (bit)coin: gre za roman o trku dveh svetov, digitalnega in analognega, ki se neprizanesljivo in z obilo ironije dotakne številnih bolečih točk sodobne družbe. Za konec pri Gogi opozarjajo na roman Ilke Vašte, ene najplodovitejših, a žal pozabljenih slovenskih romanopisk. Njen roman Žrtev novega življenja o mladih komunistih pred, med in po 2. svetovni vojni, ki izpostavlja žensko plat vojne, je zaradi uničujoče kritike urednika Miška Kranjca za več kot pol stoletja obležal pri dedičih, letos pa bo končno ugledal luč sveta.
Založba Sanje
Na založbi Sanje se letos zelo veselijo izida Škrlatnega hibiskusa, romanesknega prvenca nigerijske renomirane književnice Chimamande Ngozi Adichie, ki ga je prevedla Gabriela Babnik. Roman, s katerim je pisateljica osvojila tako splošno kot kritiško javnost, pripoveduje o kompleksnih družinskih razmerjih, usodi in deželi, ki se je mir vztrajno izogiba. Izšel bo tudi nov prevod Orhana Pamuka, Ta čudni občutek v glavi, roman o prodajalcu pijače boza Mevlutu, o ženski, ki ji je tri leta pisal ljubezenska pisma, ter njunem življenju v Istanbulu. V štirih desetletjih med letoma 1969 in 2012 je Mevlut opravljal različna dela na ulicah Istanbula in ob tem opazoval, kako različni ljudje polnijo ulice, kako je bil večji del mesta porušen in ponovno zgrajen, kako so si migranti iz Anatolije prislužili celotno bogastvo. Tudi v zimskih večerih ni nehal prodajati boze in razmišljati o tem, kdo je sploh v resnici njegova draga. Kaj je sploh lahko pomembnejše od ljubezni: česa si želimo ali kaj nam pripravlja usoda? Tu so še Žvižgači Florence Hartmann, knjiga, v kateri avtorica predstavi nekaj tragičnih junakov, ki so se borili, da so razkrili obraze moči in s tem včasih celo spremenili tok zgodovine, in klasika ameriškega pisatelja Saula Bellowa iz sedemdesetih let s presunljivo aktualnim sporočilom za sedanjost, Planet gospoda Sammlerja. Gospod Artur Sammler je intelektualec, ki je preživel holokavst, zdaj pa ga spremljamo v 60. letih prejšnjega stoletja, ko v New Yorku občasno poučuje na univerzi Kolumbija. Počuti se ujetega v družbi, ki so jo obnorele obljube o bleščeči prihodnosti (pristanek na luni, neskončne možnosti), in opaža, da bolj lagodno in razkošno življenje vodi ljudi samo v vedno večje trpljenje. Posebej aktualne pa bodo Zgodbe o beguncih italijanske pisateljice Widad Tamini. Dvanajst zgodb je bilo vsak teden objavljenih v časopisu Delo, pospremljenih z močnimi ilustracijami Vesne Bukovec. V njih se avtorica distancira od trenutno perečih definicij, ki bi ene ali druge begunce različnih narodnosti selekcionirala, niti se ne ukvarja z razločevanjem med begunci in migranti.
LUD Literatura
Pri LUD Literatura v zbirki Prišleki izpostavljajo deli Primerljivi hektar Nataše Kramberger in O ženski, ki ni hotela z balkona Arjana Pregla. Primerljivi hektar Nataše Kramberger, med drugim avtorice večkrat nagrajenega romana, kratke proze, številnih esejev in potopisnih člankov, je žanrski hibrid, nekaj med prozo, esejem in novinarstvom, opisuje pa doživljanje mlade kulturne ustvarjalke, ki se je bolj ali manj čez noč prelevila v kmetico – v knjigi na duhovit in doživet način popisuje denimo koncepte t.i. primerljivih hektarjev, ki za literarne bralce najbrž ne pomenijo nič, vendar jih osvetljuje prav s te perspektive: kot pisateljica. Le da ta pisateljica, razpeta med Jurovskim dolom in Berlinom, živi dvojno življenje, ki ga je mogoče ujeti samo v literaturi: velemestna gneča je lahko namreč primeren teren za refleksijo blagozvočnosti imen pred kratkim posajenih sort sliv. O ženski, ki ni hotela z balkona pa je literarni prvenec Arjana Pregla, likovnega umetnika, kolumnista in družbenega komentatorja z neutrudnim občutkom za ironijo, kar dnevno dokazuje tudi z objavami na družbenem omrežju Facebook. Knjiga prinaša kratke kratke zgodbe, dolge od nekaj besed do nekaj odstavkov, ki z minimalnimi sredstvi ustvarjajo nemogoče naratološke zanke, polne duhovitih obratov in poantiranih jezikovnih iger v službi navidez vsakdanjih zgodb, ki se razpršijo v neulovljive jezikovne vzorce. Preglov rokopis, ki je vestno nastajal več let, predstavlja (svojim postmodernističnim navezavam navkljub) popolni novum na slovenskem literarnem polju, pravi urednik Prišlekov Andrej Hočevar. Iz zbirke Stopinje, posvečeni prevodni prozi, bomo z navdušenjem prebirali prevod Dvanajstih romarskih zgodb Gabriela Garcíe Márqueza, ki so nastajale približno osemnajst let in nazadnje izšle leta 1992. V njih nastopajo liki latinskoameriškega rodu, ki se iz različnih razlogov znajdejo na zanje čustveno tako oddaljeni Stari celini. Pisanje Garcíe Márqueza se odlikuje po virtuoznosti, s katero ubeseduje prehode iz vsakdanjega in navadnega v nevsakdanje, nenavadno in presenetljivo. Literaturina zbirka Labirinti, namenjena prevodni esejistiki, literarni teoriji, estetiki in filozofiji umetnosti, bo bogatejša za zanimivo delo Pisatelj in samomor, ki ga je napisal ruski pisatelj Grigórij Šálvovič Čhartišvíli, pri nas bolj znan kot Boris Akunin, pisec kriminalnih romanov. Knjiga, ki je prvič izšla leta 1999, potem pa bila večkrat ponatisnjena, je posvečena zgodovinski, pravni, religiozni, etični, filozofski, poklicni itn. plati samomora. Posebno pozornost avtor namenja usodi literatov samomorilcev. Govori tudi o posebnostih samomora v različnih literarnih oziroma kulturnih tradicijah: ruski, nemški, angleški in japonski, in se sklene z več kot 350 kratkimi biografijami pisateljev samomorilcev. Pa še novost iz zbirke Novi pristopi, namenjeni izvirni slovenski esejistiki, literarni kritiki in teoriji ter filozofiji umetnosti: Prešeren po Prešernu. Kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika Marijana Dovića, ki ne bo zgolj še en prispevek k množici prešernoslovskih monografij o tem pesniku, njegovem življenju in delu, temveč gre za prvo knjižno študijo Prešernovega »posmrtnega življenja« v slovenskem kulturnem prostoru, ki »bere« ne le literarne tekste, temveč tudi rituale in spominska obeležja, bolj kot s samim pesnikom pa se ukvarja z njegovimi interpreti, ustoličevalci in mitografi.
LUD Šerpa
Pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa pravijo, da program za 2017 še ni popolnoma zakoličen, obeta pa se rekordno leto, vsaj tako kaže. Najprej z veseljem pričakujejo roman v ZDA živečega švicarskega sodobnega avtorja Christiana Krachta Imperij, ki ga je prevedel Slavo Šerc. Velika stvar bo tudi prevod temeljnega dela brazilskega čudaka iz 19. stoletja, Machada de Assisa, in njegove knjige Posmrtni spomini Bras Cubasa, za katerega je poskrbela Mojca Medvedšek. Ana Pepelnik je prevedla izbor pesmi v prozi iz zadnjih treh knjig ameriškega novega surrealista Jamesa Tata, izšla pa bo tudi njena nova pesniška zbirka, Tehno. Poezije bo vsekakor dovolj – v nizkem štartu na izid čakajo tudi pesmi srbskega sodobnega avtorja Zvonka Karanovića, ki jih je prevedel Urban Vovk, in prvenec Anje Cimerman, sicer grafične oblikovalke.
Naslednji teden bomo objavili še programe založb Center za slovensko književnost, Studia humanitatis, Litera in Modrijan, v zadnjem tednu pa Založbo Miš in UMco.
