Leto 2016 je postreglo z obilico dobrega branja, a če berete z rekordno hitrostjo in vam je uspelo do konca koledarskega leta prežvečiti prav vse novosti, s katerimi so nas razveseljevale slovenske založbe, je prav mogoče, da ste ob začetku 2017 zapadli v brezvoljnost in se sprašujete, ali vam je še eno bralsko tako ugodno leto sploh usojeno. Naj vas potolažimo: je! Za vas smo namreč preučili programe izdaj vseh vidnejših slovenskih založb in ugotovili, da je tudi v beri z letnico 2017 več kot dovolj naslovov, ki jih lahko z nestrpnostjo pričakujemo. Celo toliko, da smo se morali v članku omejiti samo na tiste, ki se jih mi ali pa vodilni na založbah posebej veselimo/jo – če vas ti slučajno ne bi prepričali, imejte v mislih, da to nikakor ni vse in da se bo za vas bržkone kaj našlo v preostanku letnega knjižnega programa. Čeprav mislimo, da ni razloga za skrb – seznami, ki smo jih sestavili, so tako raznoliki, da bo na njih kaj zase gotovo našel še tako kritičen bralec. Udobno se namestite in uživajte!
Beletrina
Čeprav bo šla kmalu v tisk že prva pošiljka knjig za leto 2017, sta tik pred novim letom v Beletrinini humanistični zbirki Koda izšli dve pomembni deli: izbor (ključnih) krajših besedil nemško-judovskega filozofa Walterja Benjamina Usoda in značaj ter delo slovenskega imunologa, zdravnika, pesnika, pisatelja ter esejista Alojza Ihana z naslovom Čas nesmrtnosti. V letu 2017 bo pri Kodi med drugim izšlo novo delo C. G. Junga, avtorja, ki je z Rdečo knjigo predlani navdušil številne slovenske bralce, Psihoanaliza in alkimija (prev. Alfred Leskovec).
Beletrina bo leto 2017 začela s klasikom: Zapiski iz podtalja F. M. Dostojevskega (prev. Urša Zabukovec), ki predstavljajo njegovo zrelejše pisanje ter po eni strani predstavljajo zametke evropskega eksistencializma, po drugi strani pa vabijo v sfero krščanske metafizike. Nadaljevala bo s sodobnim klasikom Jonathanom Franznom in njegovim zadnjim romanom Purity (prev. Polona Glavan), nato pa postregla še z našim najljubšim Avstrijcem Thomasom Bernhardom, čigar kratkoprozna zbirka Pripovedi (prev. Sara in Jani Virk) prikazuje avtorjevo najzgodnejše delo. Med klasiki velja omeniti še prevod romana Umetnina (prev. Jaroslav Skrušny) francoskega naturalista Émila Zolaja, ki sodi v znameniti romaneskni cikel Rougon-Macquartovih, v ospredje pa postavlja lik slikarja, ki močno spominja na Zolajevega prijatelja Paula Cézanna. Med slovenskimi klasiki vsekakor velja izpostaviti novi roman Draga Jančarja z naslovom In ljubezen tudi.
Poleg klasikov pa bo prostor tudi za prvence. V veliko veselje nam je, da so vse avtorice, katerih prvenci bodo izšli v letu 2017, povezane z AirBeletrino. Že čez nekaj tednov bo izšel roman Lare Paukovič Poletje v gostilni, nato pa še kratkoprozna zbirka Ane Schnabl Razvezani. Manca G. Renko je napisala mladinsko delo z naslovom Lastno življenje, v katerem z ilustratorko Samiro Kentrić mladim s pomočjo življenjske zgodbe Zofke Kveder skušata približati zgodovinski boj žensk za pripoznanje v javnem življenju in uveljavljanje na umetniškem področju.
Cankarjeva založba
Cankarjevo založbo čaka pestro leto. Za začetek velja omeniti, da bodo svoja nova dela izdali kar trije avtorji, ki so se pred tremi leti merili v finalu kresnika – Tone Peršak, minister za kulturo, Jasmin B. Frelih in Davorin Lenko, ki je kresnika nazadnje tudi dobil. Frelih se bo sicer tokrat predstavil z esejistično zbirko razširjenih objavljenih in nekaj neobjavljenih esejev o slovenski in svetovni sodobni literaturi, ki nosi naslov Bleda svoboda in se tematsko loteva raznovrstnih in kompleksnih tem, od vprašanj poetike, možnosti realizma, post-postmodernizma, do problema »velikega romana« in drznega poskusa zarisa estetske šole na Slovenskem, Peršak in Lenko pa ostajata v romanesknem žanru. Peršakov roman Preobrazbe se navezuje na Usedline iz leta 2013, gre pa za roman o soočenju s seboj v času krize – junak je v prelomnem obdobju, ko se odloča o svoji prihodnosti, on pa se nikakor ne more posloviti od preteklosti. Lenkov drugi roman Bela pritlikavka pa bo tematiziral usodno privlačnost med pol Nemko, pol Slovenko Mario in Američanom Louisom. Njuna ljubezenska zgodba se odvija od močvirnate Louisiane prek Ljubljane do Berlina, kjer vsak na svoj način iščeta čim bolj resnične, pristne izkušnje, ujameta pa se v totalno ljubezen, ki absorbira vse, kar ji pride na pot. Med izvirnim slovenskim leposlovjem se veselimo še Tempirane bombe, prvenca Blaža Kutina, sicer režiserja. V dvajsetih kratkih zgodbah Kutin orisuje svet, v katerem nikoli ne veš, ali te bo morda posvojila Angelina Jolie ali pa bo z neba nate padel koncertni klavir. Ne bo pa manjkalo niti dobrega prevodnega leposlovja – Ferrantemani bodo verjetno evforični ob novici, da prihaja prevod drugega dela Neapeljskega cikla, Zgodba o novem priimku. Roman nadaljuje pripoved o prijateljicah Lili in Eleni, ki sta sedaj v svojih dvajsetih in iz deklet boleče odraščata v ženski. Elena Ferrante zna poskrbeti, da ženski literarni liki pred bralca stopijo v vsej svoji iskrenosti in pronicljivosti. Na založbi opozarjajo tudi na nove Moderne klasike, ki se bližajo stotemu naslovu: Skrivnostne solidarnosti Pascala Quignarda, zelo samosvojega francoskega avtorja, so »močnejše od prijateljstva, drugačne od ljubezni, podobne izvornemu zarotništvu«, Vrnitev v Pandžrud ruskega pesnika in pisatelja Andreja Volosa, roman, ki je prejel rusko nagrado booker, pa je »popolno ravnotežje med zanimivo, napeto zgodbo ter mojstrskim slogom«.
Mladinska knjiga
Od velikanov se je težko posloviti in tudi od Tomaža Šalamuna in Aleša Debeljaka se, od enega malo več kot dve leti, od drugega slabo leto po smrti še vedno poslavljamo. Tudi pri Mladinski knjigi se jima bodo letos ponovno poklonili: izšla bo knjiga Šepetanje, izbor pesmi Tomaža Šalamuna z risbami njegove žene Metke Krašovec. Povezanost slikarke in pesnika, dveh izjemno močnih osebnosti, je bila globoka ter polna intenzivnih čustvenih in intelektualnih vezi. To se odraža v Šepetanju, presečni množici pesmi in risb, kjer se njuna opusa stikata in prepletata. Izbrano delo Aleša Debeljaka pa bodo izdali v zbirki Kondor. Izdaja prinaša izbor njegovih najboljših esejev, ki ga je s spremno besedo utemeljil Urban Vovk, ter pesmi, ki jih je izbral in komentiral Uroš Zupan. Debeljakova nežna melanholija, s katero opazuje in opisuje svet okoli sebe, in sugestivno vzdušje, ki ga kot vešč besedni mag pri tem ustvarja, sta preprosto nekaj nadčasovnega, nekaj, kar presega žanrske in zvrstne opredelitve, nekakšna toplina, ki greje vesolje, so zapisali na založbi. Poleg omenjenih dveh knjig na področju domačega leposlovja težko pričakujemo še knjigo esejev Uroša Zupana Sedeti v temi, razmišljanja o sodobni družbi Renate Salecl, ki jih je v zadnjih letih objavljala v Sobotni prilogi dela in bodo zdaj izšla v knjigi Tek na mestu, in nov roman Igorja Karlovška Bahamski dokument, družinsko dramo o naši žgoči družbeni stvarnosti. Kar se tiče prevodnega leposlovja, pa gotovo ne bomo brcnili v temo, če omenimo najnovejši roman Amosa Oza, Juda, ki ga je prevedla Mojca Krajnc in v katerem Oz suvereno potrjuje status enega največjih sodobnih pripovednikov, ter nov prevod Nobelovca Patricka Modiana (zanj je poskrbel Aleš Berger): Da se ne zgubiš tu okrog, roman o samotarskem piscu, katerega utečeno življenje razburka telefonski klic. Zveni obetavno …
***
Naslednji teden vam bomo predstavili programe založb Goga, Sanje, LUD Literatura in Lud Šerpa, še teden pozneje pa Center za slovensko književnost, Studia humanitatis, Litera in Modrijan, v zadnjem tednu pa Založbo Miš in UMco.
