Kaj bomo brali v letu 2015? (1/4)

Ilustracija: Ana Baraga

Ste že vsaj trikrat prebrali lanskega kresnikovega nagrajenca in že veste, kdo bo letošnji? Ste že siti leto starih teorij o tem, kako priti iz krize? Je vaš otrok hipster? Želite povsem nove recepte za prvo spomladansko zabavo?

AirBeletrina ve za vašo stisko, AirBeletrina vas razume. Zato smo najeli psihologe, da so analizirali sanje urednikov, kukali smo založnikom čez ramo, ko so dvigovali denar na bankomatu, izsiljevali z golimi fotografijami (to nikoli ne zastara), podkupovali tajnice s koledarjem Boruta Pahorja … Vse za vas, dragi knjigožeri – da vam priskrbimo ultimativni seznam knjig, ki naj bi letos izšle pri naših založbah!

POZOR: Ker založbe šele pridobivajo subvencije, to ni dokončni seznam – morda kakšna od knjig ne bo izšla (nekaj smo vam jih obljubili recimo že lani); nekaj založb pa ni želelo razkriti nepotrjenih naslovov. Tudi naslovi knjig so lahko delovni in se bodo morda do izida še spremenili.

In še to: ker bo knjig toliko, želimo pa si vašega natančnega branja (ker si vse zaslužijo pozornosti), bomo članek razdelili v več delov (po abecednem vrstnem redu). Na koncu članka lahko preberete, katere založbe vam bomo predstavili naslednjič.

 

Beletrina

 Izvirna proza

Beletrina nadaljuje s svojo preverjeno formulo prepoznavnih pisateljskih peres, ki jim rada doda kakšno povsem novo ime – čeprav moramo letos »novo« postaviti v narekovaje. Pravnika Dina Bauka poznamo tudi kot kolumnista Mladine; Jelo Krečič kot novinarko Dela; Matjaža Lunačka pa kot pisca strokovnih in esejističnih knjig (no, knjige). Letos se bodo prvič preizkusili v leposlovju. Baukov roman ima delovni naslov Balada o Denisu in Mary, nedokončana ljubezenska zgodba, dr. Svetlana Slapšak pa je o njem med drugim zapisala: »To ni samo drzno inventivna, to je drzno prezirljiva proza, ki si ne dovoli nobene ublažitve, nobenega placeba, nobenega mehčanja.« Romaneskni prvenec Jele Krečič z naslovom Ni druge bo »komična ljubezenska odisejada«, v kateri bo Matjaž skakal s cveta na cvet in v iskanju prave zavil tudi na Metelkovo in v Jajce. Ker so zbirke kratke proze v zadnjih letih vse redkejše, pa bo treba posebno pozornost v 2015 nameniti knjigi Beatusille Matjaža Lunačka, ki prinaša 39 »črtic ali literarnih slik«, katerih protagonisti so »neobičajni in nekonvencionalni posamezniki«, glas pa posodi tudi živalim.

Naslednja knjiga poleg prepoznavno pisateljsko pero, kar se tiče Airbeletrine, spada tudi v kategorijo Komaj čakamo. Gabriela Babnik, tudi naša stalna sodelavka, se po lanski zbirki kratke proze oziroma novel vrača k romanu in Afriki. Tri dele romana z delovnim naslovom Ljubimec bo povezoval Fadul, novinar iz Čada, ki je moral zaradi svojih kritičnih člankov pobegniti v Evropo, kjer pa ga pričakajo institucionalni rasizem in boj za preživetje v podzemlju. Poleg nje bodo nov roman izdali še Emil Filipčič, ki bo tudi v delu Serafa s Šarhove 2 ostal zvest »avtobiografski konfabulaciji«; tokrat bomo brali o tem, kako skušata avtorja Butnskale, Ris Boštjančič in Albert Dolenc, po 35 letih zavzeti še fejsbuk in jutjub; k leposlovju se po nekaj letih premora vrača Lenart Zajc z romanom Agencija, ki je – kdo bi si mislil – postavljen »v obdobje krize in protestov v letu 2012, v čas rastoče brezposelnosti in naraščajočega obupa«. Morda lahko fikcija ponudi alternativo? Ni pa vas malo sladokuscev, ki se boste razveselili tudi novega romana multitalenta Dušana Šarotarja, s fotografijami nadgrajen roman Panorama je oblikovan »kot asociativni tok misli v katerem se časi, kraji in dogodki prelivajo v nenavadno zgodbo s številnimi pripovednimi glasovi«, ki jim je skupno predvsem iskanje doma.

Izvirna poezija

Medtem ko se od njega še zmerom poslavljamo, bodo pri Beletrini izdali novo zbirko Tomaža Šalamuna, ki nosi v luči njegove smrti kljubovalen naslov Orgije. V njih »med brzicami povezanih dvovrstičnic utripa uporniški in trmoglavi, zvedavi in darežljivi duh, ki hlastno in strastno beleži mnogovrstne preobrazbe vsakdanjega sveta, da bi jih precedil skozi sito osebnega izkustva in vizije, spogledujoč se istočasno z bežečimi trenutki in z vidikom večnosti«. Ne bomo nakladali o tem, kako velik pesnik živi naprej skozi svojo poezijo, ampak bi raje poudarili, da je izid knjige priložnost, da za nekaj trenutkov spet utihnemo in pustimo, da spregovori Pesnik. Po pesniški zbirki Pojdimo vezat kosti (Mladinska knjiga, 2010) bo nove pesmi bralcem v roke predala Cvetka Lipuš, ki tudi v zbirki Kaj smo, ko smo ostaja suveren in izviren pesniški glas, svoj pesniški svet pa še »radikalizira z eksistencialno izkušnjo, izzivi, vprašanji, vsakdanjo mitologijo in neobremenjenim humorjem«. In če še nimate dovolj, prihaja nova pesniška in še kaj zbirka Svetlane Makarovič! Legendarna pesnica bo Slovenijo udarila s knjigo z naslovom Žled. V njej bo na novo napisala, zbrala in narisala tisto, kar predstavlja njeno zimo, poleg novih besedil bodo torej delo sestavljale pesmi, odlomki iz njenih drugih besedil, risbe in osebne izpovedi.

Za otroke in mladino

Otroški program, ki poteka okviru Fabule, bodo letos programsko razširili, izšla pa bo tudi zbirka kratkih zgodb z naslovom Moč lažnega (glej okvirno temo Fabule 2015), za katero so besedila prispevali uveljavljeni slovenski mladinski in otroški pisatelji: njeno visočanstvo Desa Muck, pa Barbara Simoniti, avtorica izdatno nagrajevanih Močvirnikov (Mladinska knjiga, 2012), neutrudni in vedno, tudi ko piše za odrasle, razigrani Milan Dekleva, princ prestolonaslednik Žiga X. Gombač, sicer tudi eden od avtorjev še vedno izredno priljubljenega Ultrabluesa (UMco, 2014), prvič pa se bo na tem področju preizkusila Mojca Kumerdej. Bo pa letos svoj ponatis doživel tudi fantastični roman Velecirkus Argo Ferija Lainščka, zgodba o dobroti in prijateljstvu.

Prevodna proza

Če smo že omenili Fabulo 2015, pa dajmo začeti z njo, tako ali tako že trka na vrata. Letos nas bo obiskala škotska in svetovno znana avtorica Janice Galloway, romanu Dihati moraš, to je vsa skrivnost (Študentska založba, 2000) bomo v slovenščini lahko dodali roman Clara, o Clari Wieck Schumann, eni najboljših pianistk svojega časa, ki jo zgodovina odpravi kot »ženo romantičnega skladatelja Roberta Schumanna«. Slovenskim bralcem znan je tudi drugi gost, Georgi Gospodinov, po njegovem prvencu z naslovom Naravni roman (Študentska založba, 2005), bomo lahko v slovenščini brali njegov najnovejši roman Fizika žalosti, poetičen roman, »delo čuteče duše in odprtega srca, ki nam govori o fiziki in metafiziki bistva človekovega bivanja«. Druga dva gosta bosta prvič kandidirala za mesto na vaši knjižni polici. In sicer sta to mlajši francoski avtor Clément Bénech, ki pa je svoj prvenec, kratki roman, »ljubko kurioziteto« Slovensko poletje umestil na Bled in v Ljubljano, kjer dopustuje mlad študentski par, bodoča doktorja zgodovine; ter Stefan Hertmans, eden izmed najvidnejših in najbolj profiliranih flamskih avtorjev, ki je svoj zadnji roman Vojna in terpentin aktualno posvetil temi prve svetovne vojne – prevajala je Staša Pavlović, lani nagrajena za najboljšo mlado prevajalko in AirBeletrinina sodelavka.

Poleg tega Beletrina za letos napoveduje še nov prevod Tomasa Bernharda, roman Zmrzal je, kakopak, »prikaz brezupne človeške tragike, samote in popolnega razpada sveta«; pa dvodelni roman Žalost Belgije, mojstrovino Huga Clausa, enega najpomembnejših avtorjev literature v nizozemskem jeziku 20. stoletja;posthumno izdano, sicer nedokončano Citadelo Antoina de Saint-Exuperyja, avtorja Malega princa; pa novelistično zbirko Dukla starega znanca slovenskih bralcev, poljskega pisatelja Andrzeja Staisuka, ki ga znova odlikuje »značilni slog liričnega opisa prostora, kraja, pokrajine ali potovanja, ki meji na epifanijo«; zgodovinski roman Zlo prihaja s severa italijanskega pisatelja Fulvia Tomizze, v katerem zasleduje življenje škofa in reformatorja Piera Paola Vergerija (1498–1565), Zbiralec svetov, še enega slovenskim bralcem dobro znanega avtorja, Ilije Trojanowa, ki pa portretira Richarda Francisa Burtona, ene najbolj ekscentričnih figur 19. stoletja; ter že lani obljubljani napeti ljubezenski roman Ljubeznivec mlajše nemške pisateljice Julije Franck.

V njihovem letošnjem, kot vedno natrpanem programu sta svoje mesto našla še dva klasika 20. stoletja. V slovenščini bomo v prevodu Jane Pavlič dobili prvi v francoščini napisani roman Samuela Becketta Mercier in Camier, v katerem zaznamo zametke kasnejših dramskih besedil Čakajoč Godota in Konec igre. V prevodu Tine Mahkota pa bomo naposled dobili tudi Burmanske dneve Georgea Orwella, ki se že začnejo zelo obetavno: »V Moulmeinu, v Spodnji Burmi, me je sovražilo veliko ljudi – samo takrat v življenju sem bil dovolj pomemben, da se mi je to zgodilo.« 

Humanistika in teorija

Napovedati upamo, da bo letos kakšna od uspešnic prišla tudi s tega programa. Obetata se nam kar dve knjigi prepoznavnih (Delovih) novinark. Vesna Milek z delom Razpoložena za Pariz začrtuje svoj čustveni zemljevid Pariza, »ki vključuje portrete umetnikov, drobce razpoloženj, impresij, esejev, zametke kratkih zgodb, naključno izbranih osebnosti, ki so zaznamovale mesto, kalejdoskop usodnih ljubezni, nevarnih razmerij«; svoje odlične prispevke za Sobotno prilogo pa je v knjigo Vse, kar smo zbrala tudi Irena Štaudohar, njeni eseji temeljijo »na najsodobnejših nevroloških odkritjih, evolucionarni psihologiji, moralni psihologiji, pa tudi na preprostem pripovedovanju zgodb in o tem, kaj vse imamo v sebi«. Tretja slovenska knjiga bo avtobiografija Petra Zobca (1932–2012), enega najbolj prepoznavnih slovenskih ustvarjalcev s filmskega področja – Vsi drugi se imenujejo ljubezen je tako obenem tudi »dragocena kronika zakulisja slovenske in jugoslovanske kinematografije«.

Poleg teh boste lahko letos v posteljo vzeli še biografijo Leva Tolstoja Lev Tolstoj – Pobeg iz raja Pavla Basinskega, »literarno dovršeno delo o eni najbolj prepoznavnih figur ruske književnosti«; veličastno Zgodovino obraza Hansa Beltinga, zgodovino človekovega upodabljanja obraza od kamene dobe do danes; avtobiografsko Rdečo knjigo Carla Gustava Junga; pa delo Jugoslavija in svet leta 1968 hrvaškega zgodovinarja Hrvoja Klasića ter Življenja in nauki velikih filozofov Diogena Laertskega – kot dopolnilo k Fragmentom predsokratikov.

 

Cankarjeva založba

Izvirna proza, poezija in dramatika

Ker se na Airbeletrini prav nič ne sramujemo svoje subjektivnosti, bomo začeli kar s prijateljem uredništva, ki ga ljubkovalno kličemo Boris in ki se zadnje leto udinja tudi kot orač na zahtevo (hešteg 50 odtenkov njive). Govorimo seveda o Boštjanu Gorencu, takozvanemu Pižami, ki mu bodo letos pri Cankarjevi založbi izdali parodične Slovenske spletne klasike. Za vse tiste, ki se ob branju Cankarjevega Na klancu sprašujete, zakaj si Francka voza preprosto ne rezervira na prevozi.org. Če ostanemo pri favoritih našega uredništva, A. H. se izjemno veseli tudi zaključka filozofsko-literarne tetralogije Štirje časi Marka Uršiča, ki izhaja v tempu Georgea R. R. Martina, saj je prvi del svetlobo ugledal daljnega 2002. Zadnji del ima naslov O sencah, lotil pa se bo tudi sodobnih virtualnih senc. Nov roman je znova pripravil tudi Evald Flisar, ki je z Začaranim Odisejem (Litera, 2013) dokazal, da mu pisateljske kondicije še ni zmanjkalo. Besede nad oblaki bodo izgovorjene na mednarodnem letu iz Frankfurta v Singapur in bodo sestavljale debate »med potniki, ki se po naključju znajdejo na sedežih drug poleg drugega in se med poletom zapletejo v stilno, tematsko, filozofsko in tudi dramatično raznovrstne pogovore«. Če ste že prebrali Benetke, zadnjič (Cankarjeva založba, 2014), lanski roman Milana Dekleve, in vam je bil všeč, boste lahko letos v roke vzeli že novega – Telo iz črk ima sicer oznako krajši roman, a ker je »navdahnjen z osebnostjo Alme Karlin in njeno neverjetno življenjsko zgodbo«, mu veličine že zato ne more manjkati. Tudi pri Cankarjevi ne bo šlo brez leposlovnega prvenca: Bolje p(r)ozno kot nikoli podpisuje Urban Vovk, literarni kritik in esejist, ki je v kratko prozo menda prispel po ovinku, »tja ga je naplavilo z osebno izpovedno noto obogateno esejistično pisanje, ki so ga mnogi bralci označili za čisto navadno kratko prozo«.

Poezija bo letos v znamenju dveh izmed najbolj priljubljenih slovenskih sodobnih avtorjev. Rodu in domu Toneta Pavčka (1928–2011) bo prinesla še neobjavljene pesnikove tekste. »Boleče intimna in lačna življenja, ki počasi polzi iz prijema. Polna modrosti, kot jo lahko rodi samo odprt, neuklonljiv duh.« Z drugimi besedami: ready-made bestseler. Novo pesniško zbirko pa je pripravil tudi Feri Lainšček, Ko skupaj molčiva njegovim spevnim verzom dodaja »nove, še neslišane odtenke«.

Kot ena redkih se Cankarjeva založba posveča tudi izdajanju dramskih zbirk. Knjigo Evropa so sestavile štiri drame, ki jih je Vinko Möderndorfer napisal v zadnjih letih in bodo uprizorjene letos: Obiski (Slovensko stalno gledališče v Trstu), z Grumovo nagrado nagrajena Evropa (SNG Drama), Mali nočni kvartet (Prešernovo gledališče Kranj) in Nostalgična komedija (SLG Celje).

Prevodna proza

Cankarjeva založba je seveda tradicionalno močna tudi v prevodni prozi. Letos nam bodo v branje ponudili roman Švindler, špijonka in človek z bombo švicarskega pisatelja Alexa Capusa, ki smo ga lani spoznali v romanu Léon in Louise (Cankarjeva založba 2014), v novem prevodu pa prepleta življenjepise treh zgodovinskih osebnosti, pacifističnega atomskega fizika, vohunke in slikarja; avtobiografski Srce parajoče delo neizmerne globine Američana Davea Eggersa, enega glavnih predstavnikov t. i. šole Nove iskrenosti (hipsterji, pozor!); Motnjo poljske pisateljice Magdalene Tulli, ki »govori o neimenovani vojni, brezimnih beguncih in njihovih usodah, toda tudi o odnosu drugih ljudi, ki jih pasivno ali sovražno opazujejo v razdeljenem svetu«; ter novi roman perujskega Nobelovega nagrajenca Maria Vargasa Llose Prikriti junak, enega »najbolj prodajanih romanov v Južni Ameriki, v Mehiki je prehitel celo Petdeset odtenkov sive«. Čakajte, seznam gre še naprej: v načrtu so tudi še »proustovski« Lišček kultne ameriške pisateljice Donne Tartt, knjiga leta 2013 po izboru Amazona, po kateri se obeta še filmska priredba; nov roman Iana McEwana Med zakonom in pravico, o težki odločitvi ugledne sodnice družinskega prava; Bratovščina (1932) Ernsta Haffnerja, nekakšni Kids nemške družbe tridesetih let dvajsetega stoletja – avtor je skupaj z založnikom izginil po sestanku na Goebbelsovi državni kulturni zbornici; še čisto svež roman s Finske, Kjer se križajo štiri poti Tommija Kinnunena, »roman o življenju treh generacij neke družine v manjšem mestecu s severa Finske, ujetih v nemilost okoliške narave in družbenih spon«; pa Knjiga o Uni enega najprepoznavnejših bosanskih pisateljev, Faruka Šehića; Breztežni mehiške avtorice Valerie Luiselli; novo delo priljubljenega italijanskega pisatelja Alessandra Baricca Trikrat ob zori, ki ga je mogoče brati kot svojevrstno nadaljevanje Mr Gwyna (Cankarjeva založba, 2014) ali pa kot samostojno delo; pa zbirka kratke proze Drag šov Uršuľe Kovalyk, ki »intimno osvetljuje 70. in 80. leta na Slovaškem kot tudi današnjo družbo v primežu nebrzdanega potrošništva« …

Posebno pozornost pa si v tem naboru vendarle zaslužita nova prevoda iz ruščine oziroma francoščine. Laurus velja za enega najpomembnejših in najodmevnejših ruskih romanov zadnjih nekaj let, ki ga nekateri primerjajo z Ecovim Imenom rože; Jevgenij Vodolazkin v njem piše o »globinah človeške nravi: o ljubezni, odrekanju, duhovnosti in človeku z veliko začetnico«. Ali se bo slovenskim bralcem priljubil tako kot Ecova mojstrovina, bomo odkrili kmalu. Če pazljivo spremljate Airbeletrinino Nespregledano, ste slišali tudi že za skrivnostno Eleno Ferrante, ki ljubosumno skriva svojo zasebnost, a je postala mednarodna literarna senzacija predvsem zaradi svoje neprizanesljive, neustrašno odkrite pisave. Njen prvi v slovenščino prevedeni roman ima naslov Dnevi zavrženosti. Bodite pozorni nanj.

P. S. Včeraj so pri Cankarjevi založbi napovedali za pozno jesen tudi zadnji roman Michela Houellebecqa Soumission (Podvrženost), v katerem "si je Houellebecq zamislil Francijo leta 2022 po tem, ko na predsedniških volitvah Stranka muslimanskega bratstva porazi skrajno desno Nacionalno fronto. Ženske opustijo zahodnjaški slog oblačenja in se odpovejo službi, nemuslimanske tovarišice odpustijo, dopuščena je poligamija". Prevajalca zaenkrat še iščejo. Več o tem na MMC.

Mladinska in otroška literatura 

V prepoznavni zbirki Najst letos izide nova poljudnoznanstvena knjiga za mlade iz serije Zgodb o skoraj vsem dr. Saša Dolenca, fizika in filozofa, Česa denar ne more kupiti in druge kratke zgodbice o skoraj vsem, ki bo govorila med drugim tudi o vroči (virozni) temi, o odklanjanju cepljenja. Poleg nje pa še prevodni, večkrat nagrajeni roman Max francoske avtorice Sarah Cohen-Scali, ki so ga v domovini označili z »za bralce po 15. letu«, saj skozi otroška usta spregovori o nacizmu, natančneje o njihovem projektu Lebensborn, katerega del je tudi deček Max, ki ga skušajo vzgojiti v čistokrvnega predstavnika arijske rase. Slovenske novice bi vam čez cel ekran nalepile napis KONTROVERZNO! Če se boste po branju Maxa želeli pomiriti, pa vam priporočamo kratki roman mlade češke pisateljice Jane Šramkove Hruškadóttir (Hči hruške), ki je »drobna, subtilna, slogovno izbrušena zgodba o prijateljstvu med zelo različnima dekletoma na pragu odraslosti«.

Humanistika

V zbirki S poti letos napovedujejo Notranji krog Francisca Goldmana, mešanico »potopisa, spominov in reportaže o narkoterorizmu« iz Mehike. V zbirki Bralna znamenja izideta deli Knjiga v viharju Slavka Pregla, bivšega direktorja JAK, o »upadanju bralne kulture, prenizkih honorarjih avtorjev, mačehovskem odnos države in javnih osebnosti do kulture, uničevanju neprodanih knjig« itd.; in Stroj smisla Michaela Bhaskarja, ki vas bo povedla po zgodovini založništva od 15. stoletja do danes ter vam pokazala, kako lahko založništvo preživi krizo, v kateri se je znašlo. Če iščete dobro biografijo, vam bodo pri Cankarjevi založbi letos v branje ponudili knjigo Marija Terezija: Velika Habsburžanka Franza Herreja, napisano »v razumljivem, prijaznem, že kar romanesknem slogu« in z uvodom Igorja Antiča, ki se bo dotaknil razmerja med Marijo Terezijo in Slovenci. Če pa vas bolj rajca zgodovina druge svetovne vojne, pa boste lahko brali Tretji rajh Richarda Overyja, »privlačno napisano in bogato ilustrirano ter dokumentirano knjigo«, ki vam bo ponudila »temeljit vpogled v strukturo in delovanje tretjega rajha«. O istem obdobju pri nas pa piše zgodovinar Božo Repe v knjigi S puško in knjigo: Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945, ki obljublja »objektivno, večplastno in v razumljivem jeziku orisano dogajanje med drugo svetovno vojno in ob njenem koncu«.

 

* Naslednji teden vas čaka zapis o knjigah, ki jih za vas v letu 2015 pripravljajo Center za slovensko književnost, *cf, Goga, LUD Šerpa, LUD Literatura in Miš.