Ste že prebrali vse lanske knjižne uspešnice in se naveličali klasike?
Bi radi nekaj svežega in sočnega? Ali hodite vsak dan na Cobiss preverjat, kaj novega je v tisku? AirBeletrina ve za vašo stisko, AirBeletrina vas razume. Zato smo postopali po vogalih, vdirali v pisarne, prisluškovali telefonskim pogovorom, izsiljevali z golimi fotografijami, se ljubili s tajnicami … Vse za vas, dragi knjigožeri – da vam priskrbimo ultimativni seznam knjig, ki bodo letos izšle pri naših založbah!
Vi pa nam povejte, česa se najbolj veselite?
Beletrina
Izvirna proza
Beletrina pogosto poseže po kresniku in gotovo bo tako tudi naslednje leto. Ključni žanr bo, kot je videti, zgodovinski roman: Lado Kralj se bo po z Dnevnikovo fabulo nagrajenem prvencu, zbirki kratkih zgodb Kosec koso brusi (2010), predstavil še z romanesknim prvencem: dogajanje romana Če delaš omleto je postavljeno med leti 1925 in 1948, pripoveduje pa o pisateljici, ki po jugoslovanskem sporu z Informbirojem ne zmore pretrgati svoje zvestobe Stalinu. Tam, v času tik po drugi svetovni vojni, bo štafeto prevzela Panorama Dušana Šarotarja, v kateri ljubezen med Slovenko in Madžarom preseka železna zavesa in jo preizkuša politično nasilje. A ker je letos 100 let od prve svetovne vojne, niso pozabili niti na le-to: težišče Starega mostu Toneta Partljiča zavzemajo boj za severno mejo in drugi turbulentni dogodki zgodovine, ki jim je bil priča mariborski glavni most.
Zgodovina meče ogromno senco tudi v sicer zelo aktualni zgodbi romana Kakor obrneš Polone Glavan – kar bo njena prva knjiga po desetih letih. Pripoved si delita dve protagonistki, dotika pa se tem neonacizma, nacionalizma in nasilja nad manjšinami. Nov roman je pripravil tudi neustavljivi Feri Lainšček: Strah za metulje bo »natančna razvojna študija dialektike med iluzijo in resničnostjo, ki se nezadržno stopnjuje do protagonistovega končnega spoznanja« – skratka, ljubezenski roman. Predvidoma aprila naj bi izšel tudi nov skrivnostni projekt Aleša Štegra, knjiga ima naslov Odpusti, po dolgem zasliševanju nekaterih dobro obveščenih posameznikov pa smo izvohali, da naj bi šlo za znanstveno-fantastični roman?
Izvirna poezija
Zaenkrat sta v letošnjem programu samo dve pesniški knjigi, od tega en izbor (poleg poletnega nabora knjig gostov Dnevov poezije in vina, seveda). Novo samostojno zbirko bo izdal David Bedrač, njen naslov je Tvoj nakupovalni voziček, v njej pa se »brezkompromisno ukvarja s problemom sodobne potrošniške družbe, postavlja v ospredje posebno govorico trgovin in velikih trgovskih središč«; iz svojega opusa pa je izbirala velika Svetlana Makarovič, Zeliščarka bo tako predstavila njene pesmi na temo rastlinstva, zelišč in rož, ki jih bodo popestrile njene lastne ilustracije.
Prevodna proza
Med prevodnimi knjigami izpostavljamo stare znance slovenskih bralcev. Roman V pobožen spomin Marguerite Yourcenar (1903–1987) »je prvi del trikrilne družinske kronike z naslovom Labirint sveta«, katere drugi in najbolj znani del, Severni arhivi, so izdali že v letu 2010; v bližnji prihodnosti pa nameravajo izdati še zadnjega. Yourcenar »v tem začetnem zvezku svojih predrojstvenih spominov popisuje svojo rodbino po materini strani«. Poljski pisatelj Paweł Huelle bo svoji zbirki prevedenih romanov dodal še kratek roman Mercedes-Benz, svojevrsten hommage Bohumilu Hrabalu in starim avtomobilom. Sicer pa pri Beletrini napovedujejo še izid Neobstoječega viteza mojstra postmodernistične proze Itala Calvina, »roman o seksu, smrti in moči«, Clara škotske pisateljice Janice Galloway in nadrealistični Kameni splav Nobelovca Joseja Saramaga. Prvič pa bomo v slovenščini brali pred kratkim ekranizirani ekstravagantni Kozmopolis Dona De Lilla in mlajšo nemško pisateljico Julijo Franck v napetem ljubezenskem romanu z naslovom Ljubeznivec.
Humanistika in teorija
V zbirki Koda letos napovedujejo provokativno »socialno in kulturno-antropološko analizo postsocializma v Sloveniji« – Zablode postsocializma Vesne Vuk Godina; knjigo, posvečeno slovenskemu nacionalnemu glasbilu, harmoniki – Harmonika za Butalce Bratka Bibiča; »prodorno analizo politične in filozofske misli ruskih ustvarjalcev 19. stoletja« – Portreti velikih ruskih mislecev Isaiaha Berlina; bogato opremljeno knjigo Gnostični evangeliji, ki prinaša izbor besedil iz gnostične knjižnice Nag Hammadi z odlomki grških in rimskih piscev o gnosticizmu; sodobno zgodovino svetovne resne glasbe 20. stoletja – The Rest Is Noise Alexa Rossa ter analizo sodobne biopolitike izpod peresa vodilnega italijanskega političnega filozofa Roberta Esposita, Immunitas.
Cankarjeva založba
Izvirna proza
Pa začnimo tudi tukaj z zgodovinskim romanom. Zgodba knjige Benetke, zadnjič Milana Dekleve se dogaja okrog leta 1937, v njenem središču je skrivno sporočilo, ki išče pot na Slovensko, na pomoč pa protagonistki priskočita kar Ernest Hemingway in Eugenio Montale. Brina Svit bo v Slovenskem obrazu v Argentini iskala odgovore na »vprašanja, kako se oblikuje osebna in nacionalna istovetnost in kaj drži skupnost v enklavi sredi večinskega naroda, da ne razpade«. Poleg obeh uveljavljenih imen pa sta napovedana tudi dva prvenca. Veteran proznih mnogobojev Zoran Knežević bo predstavil svojo debitantsko zbirko kratkih zgodb Dvoživke umirajo dvakrat, v katerem med drugim »predstavlja svež vpogled v življenje priseljencev iz bivših jugoslovanskih republik«; Urban Vovk pa bo iz literarne kritike skočil v literaturo z napol avtobiografskim, »medrealnim« delom Bolje p(r)ozno kot nikoli.
Izvirna poezija in dramatika
Mojstra Milana Dekleve nikoli dovolj – njegov celotni opus bomo lahko po novem potežkali v knjigi Uglaševanje molka, za češnjo na torti bo zbranemu delu dodana še najnovejša pesniška zbirka, spremno študijo pa je podpisala Tina Kozin. Milan Kleč bo ob svoji šestdesetletnici pomahal z novo zbirko Lep pozdrav, ki se – jubileju primerno – sicer ukvarja »z zatonom lepih let«. Podobno elegična pa bo tudi Abeceda mladosti Aleša Debeljaka.
Posebej je potrebno izpostaviti tudi Drame legendarnega Emila Filipčiča, in sicer gre za devet izbranih dramskih tekstov, ki »ponujajo duhovni prerez enega najsrečnejših in temu ustrezno veselo norih obdobij slovenske zgodovine«. Veselo in noro? Zelo za.
Prevodna proza in poezija
Moderni klasiki nas bodo letos razveselili z deli: Večer v klubu Christiana Gaillyja (1943–2013) o zasvojenosti z džezom; Pletene naslonjače slovaškega mojstra Dominika Tatarke (1913–1989), vodilnega oporečnika, ki je bil »izbrisan iz slovaške družbe«; Starec Jurija Valentinoviča Trifonova (1925–1981), eno najpomembnejših del sovjetske književnosti o prvih letih po revoluciji; Ginster Siegfrieda Kracauerja, minimalistični roman o tragikomičnem junaku, ki se, »zbegan, čuden in smešen« znajde sredi vihre prve svetovne vojne;Margarita, lepo je morje Sergia Ramireza, ki govori o skupini nikaragovskih pesnikov, ki leta 1956 pripravljajo atentat na predsednika Anastasia Somozo; Sanje o ljubezni in smrti Filipa Davida, diptih, sestavljen iz kratkega romana o ljubezni, ki se dogaja »v skrivnostnem okolju vzhodnoevropskega hasidizma«, in kratkega romana o umiranju, ki se dogaja v Banatu med drugo svetovno vojno.
Sicer pa Cankarjeva založba pripravlja še kar nekaj vrhunske prevodne proze. Med drugimi nov prevedeni roman Olge Tokarczuk Pelji svoj plug čez kosti mrtvih, »moralni triler« o nasilju nad živalmi; skrivnostni roman Jezusovo otroštvo Nobelovca J. M. Coetzeeja; nov prevod bo dobil tudi eden najpopularnejših italijanskih prozaistov Alessandro Baricco, Mr. Gwyn je roman o pisatelju, ki se odloči, da ne bo več pisal in življenjsko izpolnitev najde v kopiranju ljudi; Mehlisovo poročilo libanonskega pisatelja Rabeeja Jaberja, najmlajšega dobitnika nagrade IPAF, arabskega Bookerja; Stropi Čehinje Zuzane Brabcove, dobitnik lanske Magnesia Litera … Kar nekaj zanimivih del prihaja z Balkanskega polotoka: Bonavia Srba Dragana Velikića, Misija London, zabavna zgodba o osebju bolgarskega veleposlaništva v Londonu, Bolgara Aleka Popova, Krvni strdek Makedonke Olivere Nikolove, postavljen »v svet športa v času neposredno pred razpadom SFR Jugoslavije, ko državo na vseh področjih razjeda korupcija«, Kje sem v tej zgodbi jaz?, avtobiografska izpoved Emirja Kusturice. Bolj klasične in poetične duše pa bodo najbrž razveselili Soneti Michelangela Buonarottija, dvojezična izdaja, ki bo obsegala glavnino pesniškega opusa tega renesančnega umetnika.
Potopisi, esejistika in zgodovina
Uredništvo AirBeletrine se posebno veseli knjige naše stalne sodelavke Nataše Kramberger, ki bo izšla v zbirki S poti. Gospod Witte, pripoved o desetletju so »potovanja literarnega novinarstva, ki si vsakič znova postavljajo nova improvizirana pravila, skačejo od informacij do zgodb, od dokumentarnega do literarnega, čez zidove, razpade in združevanja.« Komaj čakamo!
Enako se veselimo tudi nove esejistične zbirke še enega naših rednih sodelavcev, Uroša Zupana. Sto romanov in nekaj komadov je hvalnica branja in poslušanja ter zagovor klasike. Knjiga za ljudi, ki imajo radi knjige, torej. Tisti, ki vas zanima ljubezen nasploh, pa boste lahko v roke vzeli knjigo Eseji o ljubezni Katarine Majerhold, v kateri bo avtorica, ki se ukvarja s filozofijo čustev, »zbrala in predstavila najbolj znane in vztrajne koncepte ljubezni z različnih področij v zahodni zgodovini«. O sodobni potrošniški družbi, o identiteti in smislu ter o Slovencih bo govorila knjiga Telovadci nad prepadom erudita Matjaža Lunačka; napovedujejo pa tudi nadaljevanje Vročega novega sveta priznane klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj. Naslov: Planet voda, ilustriral pa bo še en AirBeletrinovec, Izar Lunaček.
V zbirki Bralna znamenja bo letos izšla knjiga o digitalnih besedilih Urejanje naše besedilne zavesti Adriaana van der Weela. V preostalih delih pa bo v ospredju zgodovina. Prestolonaslednikova smrt Andreja Rahtena bo razkrivala nejasnosti in dvome glede atentata, ki je začel 1. svetovno vojno; Stalin: Na dvoru rdečega carja Simona Sebaga Montefioreja je najpopolnejša biografija Josifa Visarionoviča Stalina; monografija Barok na Slovenskem avtorjev Metoda Kemperla in Luke Vidmarja pa bo predstavila najlepše in najpomembnejše sakralne prostore 17. in 18. stoletja na Slovenskem – besedila dopolnjujejo vrhunske fotografije Marjana Smerketa.
Center za slovensko književnost
Izvirna in sosedska poezija
Center za slovensko književnost bo v naša življenja v 2014 prinesel naročje poezije. V tvojem objemu je prostor zame bo že enajsta pesniška zbirka Taje Kramberger, ene najpogumnejših slovenskih pesnic; Mokri lasje tretja Alje Adam, literarne teoretičarke ter performerke, tako kot Raziskovalci se čudijo Jane Putrle Srdić; s prvencem Delta pa se bo predstavila plesalka Kaja Teržan. Ob slovenskih zbirkah se pripravlja tudi prevod knjige Predmeti mlajšega hrvaškega pesnika Marka Pogačarja.
Prevodna proza
Med prevodno prozo bomo našli dve knjigi za sladokusce. Zaljubljeni jetnik je zadnja knjiga Jeana Geneta (1910–1986), preplet spominov in političnih razmišljanj, ki poroča o njegovih bivanjih v palestinskih taboriščih in oporiščih med letoma 1970–1984. Umešča se med avtobiografsko pripoved in angažirano besedilo, ki priča o palestinskem boju in o avtorjevem aktivizmu. Slednjega simbolizira že samo pisanje – »avtorjev boj za palestinsko stvar je prenesen v boj z jezikom, z njegovim pomenom, z lastno nezmožnostjo, da bi podal nedotaknjeno resničnost palestinskega odporniškega gibanja ob nezadržni nuji, da ohrani spomin na njihov boj in trpljenje«. Morje Katalonca Blaija Boneta (1926–1997), po katerem so posneli tudi film, pa je iz avtobiografske zgodbe zrasel roman, ki je hkrati tudi premišljen dialog s Camilom Joséjem Celom in Georgesom Bernanosom. V ospredje romana stopajo etična vprašanja o tem, kako se človek odziva na soočenje s smrtjo, zato je v romanu toliko neizrečenega, ki bralcu dopušča, da sam dopolni verigo vzrokov in posledic, ki preteklost ohranja živo in prisotno.
*cf
Prevodna proza
V eni najbolj zanimivih slovenskih prevodnih zbirk, zbirki Kaif, bo letos prvič v slovenščini izšlo delo Mohammeda Hanifa. Večkrat nagrajeni roman Primer eksplodiranih mangov, ki se spretno vpenja v zgodovinski okvir sumljive smrti v letalski nesreči generala Muhammada Zia ul-Haqa, predsednika Pakistana med letoma 1978 in 1988, »je pakistanska različica Kavlja 22 Josepha Hellerja, saj je ostra satira militarizma, regularizma, vojaške bebavosti, a tudi »visoke« politike najmočnejših držav sveta, zlasti ZDA«.
Humanistika
Seveda pa založba *cf še toliko bolj slovi po naslovih iz vseh strani humanistike. Letos bo poudarek na knjigah iz Rdeče zbirke, kjer izidejo tri must-read monografije. Dolg: Prvih 5.000 let antropologa in enega vodilnih osebnosti gibanja Okupirajmo Wall Street, Davida Graebera, ki razčlenjuje funkcijo dolga v človeški zgodovini od najstarejših civilizacij (Sumerci, antika) do sedanje gospodarske krize, pri čemer ugotavlja, da je ideologija dolga močno orožje za upravičevanje velikanskih družbenih neenakosti. V danes klasičnem delu Lingua Tertii Imperii: Filologovi zapiski profesor francoske literature Viktor Klemperer (1881–1960) raziskuje, kako je nacistična propaganda spreminjala nemški jezik. Napisano je v obliki osebnih dnevniških zapiskov, ki jih je Klemperer delal od vzpona nacionalsocialističnega režima na oblast (1933) in tudi po letu 1935, ko so ga zaradi judovskega rodu vrgli z univerze in mu odvzeli akademske naslove. V slovenščini bo prvič izšlo tudi delo najslabše poznanega najvplivnejšega filozofa 20. stoletja, Izbrani spisi Alexandra Kojèvega (Aleksandr Koževnikov, Moskva 1902–Bruselj 1968). V letih 1933–1939 je na pariški École pratique des hautes études vodil seminar, v katerem je interpretiral Heglovo Fenomenologijo duha, njegova predavanja je leta 1947 po zapiskih izdal njegov študent Raymond Queneau, poslušali pa so ga med drugimi Georges Bataille, Simone de Beauvoir, Jacques Lacan, Maurice Merleau-Ponty, občasno André Breton, nekajkrat Hannah Arendt … V prihajajočem izboru krajših spisov bodo predstavili glavne osi njegove misli, kakor jo je razvil pri obdelavi nekaterih svojih priljubljenih problemov.
V zbirki Delajmo Evropo bo letos po knjigi Demokracija: zgodovina neke ideologije izšlo še drugo delo klasičnega filologa, zgodovinarja in ostrega polemika Luciana Canfore, in sicer Izvažanje svobode: Mit, ki mu je spodletelo. V njem Canfora prikazuje, kako so velesile skozi zgodovino legitimirale svoje osvajalne vojne pohode z utemeljitvijo, da ljudstvom, ki jih napadajo, v resnici prinašajo svobodo.
Ob vseh teh prevodnih draguljih je predviden tudi izid dveh knjig slovenskih avtorjev, in sicer Literatura med dekonstrukcijo in teorijo Jerneja Habjana, asistenta z doktoratom na ZRC SAZU in podoktorskega raziskovalca na Univerzi v Münchnu, ki literaturo obravnava kot vsakdanjo, institucionalno prakso – ravno zaradi katere je literatura »več kot le niz idiosinkratičnih rab vsakdanje govorice«; ter Zapiski s poti (delovni naslov) Igorja Zabela (1958—2005), teoretika vizualnih umetnosti, filozofa, pisatelja ter sourednika in sodelavca založbe – odkrili so jih skrite med urniki, osnutki predavanj, iztočnicami za intervjuje, adresarji … in govorijo o razstavah, ki si jih je ogledal, o idejah, ki so se mu ob njih porodile, o srečanjih z zbiralci in umetniki, so pa tudi utrinki iz vsakdanjega življenja.
Droplja
Izvirna poezija in proza
V eni najmlajših butičnih založb za letos pripravljajo dva pesniška prvenca: Mantis religiosa Aleša Krežeta, v katerem bralca »opice postrežejo z gin tonikom« in ga »obišče psihedelično-metalska coma white«; ter Barbare Jurša, pri kateri gre za »izdelan in izčiščen pesniški glas«. Lučka Zorko se bo v novi zbirki Mala Droplja, v kateri bodo prostor odpirali mladim ilustratorjem, lotila knjig za otroke; njena Plavčka je ilustrirala Sandra Sever, Žirafka Željka, ki ga je napisala v ustvarjalni navezi s Tomažem Verdevom, pa Sanja Zamuda. Osrednja knjiga založbe v tem letu pa bo vseeno najbrž nov roman »pogrešanega« Roberta Titana Felixa. Galerija je »analiza patološkega narcizma na bivanjsko-psihološki, družbeni in historično-kulturološki ravni«.
Goga
Izvirna proza
Pri založbi Goga za letos znova napovedujejo močan program izvirne proze. Če opis Kronike pozabljanja ne vara, se Sebastijan Pregelj še za korak oddaljuje od fantastike in trdneje seli k intimnim podobam vsakdanjosti, a kot eno od središčnih točk njegovih romanesknih zgodb ostaja osamljenost: roman govori o starejšem moškem, ki je prepričan, da z ljudmi okrog sebe nima dosti skupnega, dokler se v sosednjo sobo doma za ostarele ne vseli nova stanovalka. Še en prekaljeni pisateljski maček, Tomaž Kosmač, bo izdal roman Sabina, ki je lik »kot ga še ni bilo v slovenski književnosti«; vsestranska umetnica Maja Gal Štromar pa pripovedovalca romana Potaknjenci s spletom naključij postavi na sredo »vrtinca umorov in posilstev, kriminalnih obtožb, sodnih procesov«. Znova napovedujejo tudi obetaven prvenec, tokrat novinarke in urednice Pogledov Agate Tomažič, z naslovom Praštevila. Gre za zbirko kratkih zgodb, »katerih junaki so vsaj na prvi pogled docela povprečni ljudje (ali pa se trudijo zbujati tak videz), ki se jim v življenju ne dogaja nič posebnega, dokler …«.
Izvirna poezija
Nič manj kot celo človeško življenje bo zajela nova pesniška zbirka Vinka Möderndorferja Kot belo kot ljubezen, zbirka sonetov, ki je »molovsko uglašena in se ukvarja z večno in nikoli do kraja izpeto temo erosa in tanatosa«. A največjo težo – tako metaforično kot dobesedno – bo imel pri Gogi letos začetek megaprojekta enega najbolj izbrušenih slovenskih pesnikov, Borisa A. Novaka. Vrata nepovratna so prvi delVrtiljaka, epa, ki bo skupaj obsegal 20.000 verzov na 800 straneh! »Gre za tapiserijo, v kateri nastopa vrsta akterjev, njihove zgodbe pa tvorijo celoto sveta.« Formalno in kompozicijsko se navezuje na Dantejevo Božansko komedijo, upesnjuje pa »usodo posameznikov v zgodovinskih vrtincih 20. stoletja« ali kot pravi pesnik, z Vrtiljakom izpisuje »leksikografijo sveta in srca«. Veličastno!
Prevodna proza
Prevodna proza bo v znamenjih možne prihodnosti in kvazi-zgodovine. Vladimir Nikolajevič Vojnovič je ruski disidentski pisatelj in pesnik, ki je bil v osemdesetih prisiljen v emigracijo, zato je njegov osrednji roman, futuristična Moskva 2042, ki ga je napisal sicer že 1986, lahko izšel šele po padcu Sovjetske zveze. Odtlej velja za enega osrednjih romanov ruskega dvajsetega stoletja. V njem najdemo Moskvo, kakršna bi morda bila, če Sovjetska zveza ne bi nikoli razpadla. Postmodernistična Fama o kolesarjih, izšla leta 1988, pa je najpomembnejše delo Svetislava Basare, ki se razpenja od časov kraljestva Karla Grdega do Sigmunda Freuda. »A roman ni le postmodernistična igra, je tudi resna zgodovinska analiza, filozofsko-religijski traktat in parodija velikih ideologij.«
KUD Apokalipsa
Izvirna in prevodna poezija
Tudi KUD Apokalipsa bo poskrbel za obsežnejši sveženj poezije. Zbirka Obešanje na zvon predstavlja štiriletni sad pesniške ustvarjalnosti dvodomske in dvojezične pesnice in pisateljice Stanislave Chrobákove Repar, v katerem »ne manjka niti ost družbene kritičnosti, uglašenosti s feminističnimi prizadevanji, ki vendarle ostajajo zavite v simboliko in metaforiko arhetipske pesniške pokrajine«; Pesmi Ivice Ivanovskega, enega najmočnejših pesnikov srednje generacije v Makedoniji, pa opisujejo kot »moderne, urbane, duhovite, ironične, močne in natančne«. Sicer pa bo tudi letos v središču ena najkrajših in najglobljih oblik poezije, haiku, ki mu bodo posvetili kar pet novih knjig. Prvo podpisujeta Stanislava in Primož Repar, drugo, tretjo in četrto pa slovaški ustvarjalci Daniel Hevier, ki v haiku vnaša »lahkotno duhovitost«, Ivan Kadlečik, »ki na provokativen način potencira tradicionalno ustvarjalnost s svojimi miselnimi ter metafizičnimi presežki«, ter Daniela Bojnanská, čigar poetika »temelji na močnem čustvenem odzivu pesnice na svet narave kot tudi vesolje medčloveških odnosov«. Za povrh pa bo izšla še večjezična Slovenska haiku antologija desetih najvidnejših domačih ustvarjalcev tega pesniškega žanra.
Humanistika
Tudi v humanistiki bodo prostor ponujali nišnim, a izjemno pomembnim delom. Etika dvoumnosti, filozofski esej Simone de Beauvoir, je temeljno delo s področja etike, običajno in po krivici navadno v senci njenega najbolj znanega dela Drugi spol – ki pa pride do izraza pravzaprav šele z omenjenim esejem. Razprava o prostovoljnem suženjstvu Etienna de La Boetie (1530–1560), francoskega humanista in »protoanarhista«, je »lucidna analiza despotskega tipa vladarja: njegovih podložnikov, njegovih sredstev prisile, njegovih prijemov«, njena vodilna ideja pa je, da je za osvoboditev sužnja povsem dovolj, da preneha »slediti sistemu«. Nekdo na uredništvu AirBeletrine pa z veseljem pozdravlja predvsem esejistični portret Friedricha Hölderlina, ki ga je izklesal avstrijski pisatelj Stefan Zweig v knjigi Hölderlin. V njej opisuje pesnikov boj z demonom usode in njegov preboj v območje neskončnega. »Zweig izpeljuje svoje razmišljanje iz občutka sorodnosti, vnaprejšnjega razumevanja mejnih stanj – jasnovidnosti, ekstaze in pomračitve.«
LUD Šerpa
Poezija, kratka proza in modernistični roman
Pri LUD Šerpa bodo najprej do marca izšle vse knjige, ki so bile predvidene za izid že lani. Tako so pravkar iz tiskarne prišle štiri pesniške knjige, in sicer novi zbirki dveh slovenskih pesnikov mlajše generacije, Razporeditve organizatorja Mladih rim Dejana Kobana in Bull Roarer plesalke in koreografinje ter kulturne antropologinje Radharani Pernarčič, prevod hrvaškega pesnika Delimirja Rešickega Zaspati v Dobovi ter izbor pesmi Miloša Biedrzyckega z naslovom Vrlina špargljev.
Do konca prihodnjega meseca pa pričakujejo še izida knjig dveh mojstrov 20. stoletja: zbirko pretežno kratkih kratkih zgodb z naslovom Rožašvicarskega klasika Roberta Walserja (1878–1956) in osrednje kratkoprozno delo Henryja Jamesa (1843–1916) Aspernovi rokopisi, ki odlično demonstrirajo Jamesovo spretnost ustvarjanja suspenza, ki gre vštric z njegovim detajlnim izrisovanjem značajev svojih junakov. Tema bo sledil roman Vdova Basquiat ameriške avtorice Jennifer Clement, »nekakšen namišljen spominski dnevnik, ki ga piše Suzanne, dekle slavnega slikarja Jeana Michela Basquiata, dogaja pa se v glavnem na newyorški umetniški sceni v osemdesetih letih preteklega stoletja«. Več kot odlično branje za vse hipsterje! S precejšnjo nestrpnostjo pa že lahko pričakujemo tudi prevod enega od osrednjih del Gertrude Stein, ki je romaneskno formo dvignila na dotlej nesluteno raven, tudi znotraj modernistične proze.
LUD Literatura
Izvirna proza
Pri Literaturi bodo nadaljevali z izdajanjem proznih prvencev. Franci Novak, ki smo ga doslej poznali samo kot pesnika, se bo tokrat predstavil z zbirko kratke proze z naslovom Naslednje življenje. »V svetu Novakovih zgodb nastopajo raznoliki posamezniki, katerih življenja se odvijajo kot refleksija dogajanja na vse bolj jasno izraženem obrobju – na točki, kjer se stikata mesto in podeželje, kjer ustvarjanje v učilnici prerašča v ulične proteste, kjer spominska resničnost prekrije aktualnost trenutka.« Drugi novinec v svetu literature pa je neusmiljena literarna kritičarka Anja Radaljac. Delovni naslov njenega romana je Razpoka pod mizo, gre pa za »ambiciozen roman, ki v prepletu dveh pripovednih linij komentira družbeno stvarnost in na postmodernističen način ironizira stanje slovenske literature«. Sliši se kot knjiga, kakršno res rabimo.
Izvirna poezija
Oprostite, če si najprej damo duška: KATJA PERAT, KATJA PERAT, KATJA PERAT! Njena nova pesniška zbirka ima naslov Davek na dodano vrednost, v njej pa »nadaljuje s prepoznavno poetiko, ki jo zaznamujejo kompleksna sintaksa, intelektualna ironija, odpor do metafor in spoznavna globina, katere refleksijska narava ne žrtvuje emocionalne tenkočutnosti, temveč se jo poda na novo definirati. Zbirka je sodoben in kritičen pretres ustaljenih vrednot v poeziji, kulturi in družbi poznega kapitalizma, ki zaradi prepogostega sklicevanja na nedosegljive ideale zgrešijo človeka in svet, v katerem živi.« Ali drugače povedano: KATJA FAKIN PERAT! Brali bomo, prebrali in začeli brati znova.
No, pri LUD Literaturi bodo vsekakor poskrbeli, da bodo imele vaše bralne brbončice še celo leto dosti dela z različnimi okusi vrhunske poezije. Že omenjeni Uroš Zupan, eden najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnikov, bo dobil svoj prvi izbor z naslovom Počasna plovba, pri čemer ne bo šlo zgolj za ponovno izdajo izbranih tekstov, ampak »za strog avtorski izbor pesmi, ki jih je Zupan v zadnjih letih natančno predeloval oz. napisal na novo«, dodal pa jim je tudi svoje najnovejše pesmi. Novo pesniško zbirko, Pričakujem pozornost, bo dodal še Blaž Lukan, čigar poetika se »ne ozira na trenutne pesniške trende, temveč sledeč zgolj svojim lastnim imperativom živahno komentira aktualno družbeno-kulturno dogajanje«; svojo drugo pa bo izdala tudi Tina Kozin, njen delovni naslov je Fjordi – »v primerjavi s prvencem prinaša njena druga pesniška zbirka bolj osrediščeno, manj ornamentirano poetiko, občutljivo na spremljanje naravnih pojavov, uzrtih skozi prizmo dogodkov znotraj posameznikovega – tudi čustvenega – življenja«.
Prevodna kratka proza
Letos bomo dobili očitno kar dve knjigi velikana ameriške književnosti Henryja Jamesa (1843–1916), in sicer pri Literaturi napovedujejo kratkoprozno knjigo Tri novele, v katerih bodo zbrane Zver v džungli, Na prešernem oglu in Oltar mrtvih. Prvi dve obravnavata »problematiko zapravljenega življenja«, tretja pa je »poetična meditacija o življenju in smrti«. Poleg njega se napoveduje prevod zbirke Naenkrat nekdo potrka (delovni naslov) Etgarja Kereta, izredno priljubljenega izraelskega pisatelja, ki ste ga imeli še prejšnji teden priložnost prebirati tudi na AirBeletrini. »Njegove zgodbe praviloma povezujejo absurdne položaje s specifičnim humorjem in kičasto ikonografijo; tako ustvarja literarne učinke, primerljive s tistimi, ki jih je v filmskem svetu uveljavil Quentin Tarantino.« Tako kot Etgar Keret pa bosta premiero v slovenščini dočakala tudi katalonski pisatelj Ramon Erra, ki v Življenju na tirih »s prodornim in na trenutke posmehljivim pogledom opazuje življenje in zgodbe ljudi, ki jih združuje potovanje z vlakom«, ter ena najbolj branih in priljubljenih avtoric na Madžarskem, Krisztina Tóth, z zbirko Piksel, ki »nakazuje na drobne dele, na elemente, iz katerih je slika zgrajena, torej na življenjske vzgibe, momente, kratke epizode, drobne življenjske inserte pestrega izbora različnih ljudi«. Kratkozgodbarske poslastice.
Teorija, humanistika in esejistika
Knjiga Vebrov učenec: Diskurz teorije in prakse Klementa Juga bo prva monografska študija o filozofski misli legendarnega Klementa Juga, od čigar tragične smrti v severni triglavski steni bo letos minilo 90 let. V njej se Tomo Virk loteva »analize diskurza v Jugovih filozofskih, poljudno-psiholoških in poljudno-filozofskih razpravah, v planinskih spisih in v pismih, ter poskuša – ob opozarjanju na diskurzivne konstante na različnih poljih (filozofija, alpinizem, ljubezen) – izoblikovati osebnostni portret tega karizmatičnega Solkanca«. Neverbalni Dostojevski je esejizirana nagrajena doktorska disertacija Urše Zabukovec, sicer tudi prevajalke, v kateri analizira in interpretira funkcije opisov neverbalne komunikacije v romanih Dostojevskega ter dokazuje, da le-ti usodno vplivajo na interpretacijo tekstov. Lucidno in sveže. Germanofili se bodo razveselili dela Zapeljivi čar kulture v nemški zgodovini nemškega sociologa, filozofa in zgodovinarja Wolfa Lepeniesa. »V njej tematizira nemško razumevanje odnosa med kulturo in politiko od 18. do 20. stoletja, zlasti nenehno poudarjanje nemške kulturne veličine, prezir do politične pritlehnosti in povzdigovanje kulture na piedestal plemenitega nadomestka za politiko, kar je imelo katastrofalne posledice v estetizaciji politike v nacizmu.« Tudi letošnje leto pa ne bo minilo brez vsaj enega prevoda ljubljenega in osovraženega Jonathana Franzena – delo Kako biti sam je »posrečen preplet intelektualnega premisleka in osebne arheologije«, v njem razkriva ozadja nastajanja svojega najslovitejšega dela Popravki.
Miš
Knjige za otroke in mladino: izvirne in prevodne
Za vaše najmlajše bodo znova bogato poskrbeli pri založbi Miš. Andrej Rozman Roza bo v sodelovanju z Damijanom Stepančičem poskrbel za parodično priredbo Orwellove klasike Živalska farma. Večkrat nagrajeni ilustrator Damijan Stepančič pa bo skupaj z ženo Lucijo Stepančič zakrivil tudi slikanico Anton!, ki govori o Damijanovem dedku, vojaku v prvi svetovni vojni – ob stoti obletnici njenega začetka; in poučno mladinsko knjigo Kaj povedo besede?, v kateri je mogoče najti številna zanimiva dejstva o izvoru posameznih besed in njihovih okoliščinah (knjiga je bila deležna tudi »natančnega strokovnega pregleda, kar ji zagotavlja pravilnost, točnost in zanesljivost«), svoj čopič pa bo posodil še pravljici Saše Pavček Zakaj je polje jezero? o nastanku Cerkniškega jezera, »napisano z bogatim, nežnim, poetičnim jezikom«. Novo knjigo za otroke je pripravil tudi Slavko Pregl. Slaščičarna pri veseli Eli govori o deklici, ki se odloči, da bo odprla svojo slaščičarno, ilustriral jo je priznani Zvonko Čoh, ki »zna imenitno združiti realistično ilustracijo z duhovitimi detajli, kakršni pritičejo duhovitemu besedilu.« Jaz, Franci Grdi uveljavljenega avtorja za otroke Dima Zupana pa je knjiga za vse oboževalce mačk – teh tudi v AirBeletrininem uredništvu ni malo; pravzaprav obstaja samo ena temna izjema –, obenem pa »napeta, duhovita, pa tudi premišljujoča«. Popestrile jo bodo ilustracije Tanje Komadina.
Čisto najmlajšim sta namenjeni slikanici V puščavi in Prijatelja Janje Vidmar, del nove zbirke Okrog sveta, ki je namenjena »predšolskim otrokom, družinskemu branju in bralcem prvega bralnega obdobja literarno ubeseduje zgodbe otrok, ki živijo zunaj Evrope, v okoljih, ki jih naši otroci ne poznajo in jih lahko spoznavajo preko zgodb o svojih vrstnikih«; prva je zgodba o tuareški deklici, druga se dogaja pri Inuitih, obe pa je ilustrirala Suzi Bricelj. Tistim malo starejšim bralcem pa bo zanimiv mladinski roman Damijana Šinigoja Iskanje Eve, ki prinaša zgodbo o »dveh najstnikih, ki se s pomočjo interneta, socialnih omrežij in sodobne tehnologije spoprijateljita, čeprav sta iz povsem različnih koncev Evrope; Eva iz Slovenije, Leon iz Švedske«; napisan z veliko smisla za humor.
Pri založbi Miš pa pripravljajo tudi cvetober tuje sodobne mladinske literature. Bratova vojna Davida Hilla, enega najprepoznavnejših novozelandskih mladinskih pisateljev, ob 100-letnici prve svetovne vojne prinaša »mednarodni pogled na to problematiko, namenjen mladim od 12. leta naprej«; Tedaj Morrisa Gleitzmana je zadnja iz serije štirih knjig (Nekoč, Potem in Zdaj so že izšle in prejele zlato hruško), v kateri je Jud Feliks, ki je v prejšnjih delih preživel nacistično okupacijo Poljske, zdaj starec s »skrhano dušo in težkimi spomini«; »nenavadna domišljija in (včasih celo absurden) humor« odlikujeta knjigo Moj dedek in jaz in pujsa Babi priznane nizozemske pisateljice Marjolijn Hof; Iboy angleškega pisatelja Kevina Brooksa je realistično-fantazijski mladinski roman o najstniku, ki z delci iPhona v glavi pridobi nadnaravne sposobnosti; Eskimo Limon 9 pa knjižni prvenec nemške filmarke Sarah Diehl, »očarljiv roman o iskanju identitete in domotožju«, o izraelskih priseljencih v Nemčiji. Knjige, ki bodo otroke gotovo odtrgale od video-iger in spleta.
Mladinska knjiga
Izvirna proza
Še ena naša stalna sodelavka nas bo letos razveselila z novo knjigo. Poetična in zasanjana Gabriela Babnik! Tokrat ne bo šlo za roman, ampak za zbirko kratke proze z naslovom Nočne pokrajine. »Goreč krog ljubezni, iz katerega nobena izmed v tej zbirki opisanih žensk ne izstopa, je zarisan z dolgimi, melanholičnimi stavki in aluzivno pripovedno teksturo, polno medbesedilnih navezav.« Komaj čakamo, da jih uzremo! Zato pa svoj že osmi roman pripravlja Vladimir Štefanec. 66,3 m² je »komorno zasnovano besedilo, [ki] ne gradi na velikih dogodkih, ampak na pretanjenem prisluškovanju psihologiji obeh likov in njunemu odnosu«. S povsem sodobno temo se bo spopadel tudi Žiga Valetič, Optimisti v nebesih je »tenkočutno in humorno napisan roman o današnji mladi generaciji je hkrati tudi poročilo o zdajšnji Sloveniji«; na drugi strani pa se bo Odvetnik Igorja Karlovška,»ljubezenska zgodba, polna dramatičnih preobratov in s primesmi kriminalke«, dogajal med zadnjimi izdihljaji Jugoslavije.
Izvirna poezija
Pri Mladinski knjigi letos izideta pesniški zbirki dveh Cirilov, ki bosta v naše tuzemeljsko bivanje spet vnesla nekaj liričnosti. Prvi je seveda klasik slovenske poezije Ciril Zlobec, njegova pesniška zbirka Biti človek prinaša nove »pesmi o eksistencialnih nedoumljivostih našega žitja in bitja: usodnosti časa, minevanju, staranju, ljubezni, smrti, spominih, iskanju smisla, pa tudi kljubovanja vsem in vsemu«; drugi pa lani umrli pesnik in prevajalec Ciril Bergles, čigar knjiga Lazar se odpravlja domov po besedah Jureta Jakoba »prinaša nemir, strah, dvom in vero, presunljivost trenutka in čustveno svežino, eksistencialno odprtost, ki se izmika določilom časa, lepoto, ki je močnejša od minevanja«.
Prevodna literatura
Že konec tega meseca bosta izšla dva obsežna razvojna romana, ki sta oba nastala v osemdesetih letih, popisujeta pa odraščanje skupine fantov na Hrvaškem in Norveškem. Prvi ima naslov Zgodovina pornografije, njen avtor je priljubljeni hrvaški pisatelj Goran Tribuson; druga Beatli, njen avtor pa je večkrat nagrajeni Lars Saabye Christensen. Izšla bosta tudi nova prevoda dveh »hišnih« avtorjev Mladinske knjige in ljubljencev slovenskih bralcev, Panter v kleti izraelskega pisatelja Amosa Oza, ki že več let velja za resnega kandidata za Nobelovo nagrado, in Kronika ptiča navijalca, eden ključnih romanov Harukija Murakamija, enega največjih nihilistov med avtorji globalnih uspešnic.
V zbirki Nova lirika bodo izšli izbori pesmi poljske Nobelovke Wisławe Szymborske, palestinskega pesnika Mahmuda Darviša in folk-rock velikana Boba Dylana.
Mladinska izvirna in prevodna literatura
V programu izvirne mladinske proze letošnjega leta sta pri Mladinski knjigi zaenkrat dva ponatisa. Ime mi je Damjan Suzane Tratnik, ki je prvič izšel leta 2001, »je eno prvih del slovenske mladinske književnosti, ki povsem neposredno spregovori o temi spolne identitete oziroma natančneje, o transspolnosti«; nekoliko posodobljena izdaja pa vsebuje tudi »spremno besedo sociologa dr. Romana Kuharja. Poleg te sodobne klasike pa bo novo podobo dobila tudi večna povest Ivana Cankarja Hlapec Jernej in njegova pravica, zanjo bo poskrbel neutrudni Damijan Stepančič.
V prevodu pa večinoma sami stari znanci slovenske mladeži (pa seveda tudi marsikoga starejšega). Neil Gaiman, mojster nebrzdane domišljije, bo v slovenščini bralce letos razveselil z zgodbo Kaj pa mleko?; Anne Laure Bondoux, ki smo jo spoznali pred leti z Morilčevi solzami, pa bo nadaljevala s Časom čudežev, »presunljivo zgodbo o izgnanstvu, požrtvovalnosti, upanju in preživetju«, ki se odvija na od vojne razdejanem Kavkazu. Nekaj posebnega bo prav gotovo zbirka kratkih zgodb z naslovom Prvič, ki »združuje deset raznolikih pogledov na enega najpomembnejših trenutkov v življenju vsakega mladostnika: izgubo nedolžnosti«. Zgodbe so med drugim prispevali Melvin Burgess, Patrick Ness in Sophie McKenzie, slovensko izdajo pa bosta obogatili zgodbi Suzane Tratnik in Gorana Vojnovića. »Nekatere pripovedi so ganljive, druge humorne, tretje žalostne, surove ali provokativne, vsaka od njih pa ponuja edinstven pogled na prvo srečanje mladostnikov s spolnostjo.« Seksi!
Pisma, zgodovina, publicistika in biografija
Zaljubljenci in romantiki pozor! Mihael Glavan je v knjigi Ljubimca z Vošnjakove ulice 22 zbral ljubezenska pisma Silve Ponikvar in Karla Destovnika Kajuha. »Ko se je Silva brezmejno zaljubila v precej mlajšega Kajuha, ki ji je v začetku razmerja zatrjeval, da ima 27 let, sta hitro zaživela skupaj v vročični ljubezenski zvezi in načrtovala zakonsko življenje po vojni. Prisegla sta si zvestobo in večno ljubezen in ju vedno znova potrjevala v ljubezenskih pismih. Po Silvinem nekajmesečnem zaporu in hudi življenjski preizkušnji ob izgubi otroka se je njuna ljubezen še utrdila in poglobila. Kajuh ji je izpisal zvezek svojih pesmi in ji priložil posvetilo in spominski besedili. Silva je zaklad v šatulji zakopala pod češnjo na vrtu, kjer je preživel vojno in se ohranil do danes. Ohranilo pa se je tudi trideset Silvinih in petnajst Kajuhovih pisem, ki bodo zdaj prvič objavljena v knjigi.« OMG in <3!
K nečemu tako lepemu se boste najbrž hoteli znova hitro vrniti, če boste v roke vzeli knjigo ameriške novinarke Anne Applebaum Zgodovina gulaga, za katero je prejela Pulizerjevo nagrado 2004 in britansko Nagrado Duff-Cooper. Gre za »tehten in berljivo napisan prikaz sovjetskih koncentracijskih taborišč od konca oktobrske revolucije do padca berlinskega zidu«. Nič kaj bolj vesela ne bo niti nova knjiga z naslovom Zero zero zero priljubljenega Roberta Saviana, ki se je po uspešnici Gomora v svoji drugi veliki raziskavi lotil narkomafije. Zato končajmo raje spet s čim veselejšim: biografijo legendarnega Leonarda Cohena Pravi moški zate Sylvie Simmons, v kateri bo gotovo veliko prostora namenjenega tudi ljubezni.
Sanje
Izvirno
Pri založbi Sanje bosta letos v ospredju dve pomembni slovenski pesnici. Pripravljajo namreč izbor iz poezije med bralci izjemno priljubljene Neže Maurer, razdeljen v tri cikle, zavite »v žareč kolutec budnega čustva, ki je tihi krik človeške (ženske) občutljivosti«; šansonska albuma Svetlane Makarovič, Namesto rož in Večerni šansoni, ki sta ravnokar izšla, pa bodo zaključili še s preostalimi.
Ob tem se pripravlja še druga od štirih knjig intervjujev Branka Sobana, večletnega dopisnika iz Moskve iz z Bližnjega vzhoda, angažiranega in tenkočutnega novinarja, njen naslov bo Kazen brez zločina: Vojna, teror, upor; prva knjiga Tadevža Roperta, pobudnika iniciative za neposredno demokracijo Slovenija neposredno, z naslovom Koga naj volim?; nadaljujejo pa tudi z izdajanjem knjig ene največjih Slovenk, svetovne popotnice Alme M. Karlin – tokrat bo izšla Magija starodavnega Egipta, »monografija, ki osvetli Almino strast, povezano s staroegipčansko kulturo, hkrati pa posveti tudi v prostor teozofske misli, ki se ji je bolj posvetila v zadnjih letih svoje ustvarjalne dobe«.
Prevodno
Mnoge bodo gotovo zasrbele dlani, ko bodo slišali, da se pripravlja nov prevod tudi pri nas izjemno branega češkega avtorja Michala Viewegha. Za Mafijo v Pragi boste še kako rabili okretne prste, saj gre za detektivski roman, ki ob tem mimogrede »s potezami neusmiljene satire nariše nevarno resnično sliko češke stvarnosti«. Pri Sanjah pa bodo poskrbeli tudi za nekoliko zahtevnejše bralce in med drugim izdali še knjige:Potrgaj popke, pobij mladiče, prvenec Nobelovca Kenzabura Ōeja, »pomensko odprt in hkrati do podrobnosti domišljen«; Otroci dni Eduarda Galeana, zgodovinska knjiga, zasnovana kot svojevrsten koledar, »ki nam pokaže, kako živeti in kako se spominjati«; Klavirski aparat Kurta Vonneguta ml., prav tako prvenec, sicer pa antiutopična pripoved »o svetu, ki ga obvladuje superračunalnik in popolnoma vodijo stroji«; Americanah Chimamande Ngozi Adichie, ki ga lahko po besedah Gabriele Babnik beremo »kot staromodno ljubezensko zgodbo o črnskem paru ali pa kot zgodbo o rasizmu, odraščanju, Obamovi predsedniški kampanji, prostituciji, blogerstvu in navsezadnje kot zgodbo o afriških laseh«; Abeceda mojega življenja Mirjane Bobić Mojsilović, ki je »univerzalna zgodba o nezmožnosti pristnega (sporaz)umevanja, iskanju nadomestnih zadovoljitev, hlastanju za uspehom in denarjem«; Če nihče ne govori o izjemnih stvareh Jona McGregora, iz širšega izbora za Bookerja, ki »nadvse izvirno popiše navaden, sem in tja zanikrn in melanholičen svet«, ter nenazadnje Transatlantik Columa McCanna, v katerem se loteva kompleksnega odnosa med Irsko in ZDA.
Studia humanitatis
Humanistika in ekonomija
V eni najbolj uglednih humanističnih založb pri nas bodo leto 2014 svojim častilcem, med katere spada seveda tudi celotno uredništvo AirBeletrine, popestrili z deli: Moč podobe Davida Freedberga, ki velja za »eno najbolj prodornih in vplivnih del kulturne in ne samo umetnostnozgodovinske vede zadnjih let 20 stoletja«; Osvojitev Amerike zgodovinarja Tzvetana Todorova, »zgodovinsko-antropološko raziskavo osvajanja in podrejanja drugih in drugačnih«; izvrstnim Predstavljanje jaza/sebstva v vsakdanjem življenju kanadskega sociologa Ervinga Goffmana, »enim prvih del, ki je preseglo zgolj psihološko razlago človekovega bivanja v vsakdanjem življenju in napoveduje poznejši uspeh antropologije vsakdanjega življenja«, odlikuje pa jo tudi zanimiv in izviren gledališki pristop; za Slovence posebej zanimivo Upland Communities Piera Paola Viazze, ki »preučuje okolje, prebivalstvo in družbeno strukturo Alpskega sveta od 16. stoletja naprej«, združuje geografijo, etnologijo, antropologijo in demografijo ter »ponudi kompleksno podobo tipične alpske gorske vasi, ki je z mnogimi elementi podobna tudi našim krajem«; Izbrani spisi Richarda Wagnerja, v katerih »jasno opredeli svoje umetniške strategije«, pri tem pa »pomembno razkrije tudi družbeni in kulturni Zeitgeist svojega časa« (knjigi je dodano tudi daljše besedilo Slavoja Žižka); ter Zbornik o Postkeynesiancih več avtorjev, skozi katerega se »postkeynesovska smer izkaže kot ena najbolj uveljavljenih in izpopolnjenih alternativ prevladujoči neoklasični teoriji in ponuja dobro izhodišče za razumevanje svetovne gospodarske krize in za kritičen pogled na ukrepe, ki naj bi omenili njene posledice«. Knjige, ki jih ne smete zamuditi, če se imate resnično za intelektualca!
ŠKUC Lambda
Izvirno in prevodno
Pri ŠKUC Lambda letos načrtujejo nova dela treh nadvse zanimivih avtoric mlajše generacije, in sicer Kokoško Vesne Lemaić, ki se je predhodno že izkazala kot mojstrica različnih proznih žanrov, Ostani sociologinje, esejistke in pesnice Nataše Velikonja in Dnevnik dvornega norca Urške Sterle, avtorice dveh impresionističnih zbirk izjemno kratke proze.
Poleg teh sta v pripravi še dve prevodni knjigi. Roman Znotraj zakona madžarske pisateljice in intelektualke Erzsebet Galgoczi (1930–1989), v katerem prikazuje usodo lezbijk v komunistični Madžarski, razpoke v totalitarno družbo pa odpira s telesom in jezikom; in Teleny ali druga plat medalje (iz 1893), anonimnega avtorja, čeprav roman navadno pripisujejo Oscarju Wildu – gre pa za »hkrati erotični roman in družbeni komentar, ki naslavlja angleško viktorijansko (in seveda tudi našo) dvoličnost in omejenost«.
UMco
Poljudna znanost
Pri založbi UMco so z napovedmi zaenkrat še previdni, povsem blizu vaših in naših knjižnih polic pa je že novo delo Malcolma Gladwella David in Goljat: Antifavoriti, neprilagojenci in umetnost boja z velikani, ki bo, kot že njegova prejšnja dela, gotovo tudi pri nas takojšnja uspešnica. Morda ta še toliko hitreje, saj Samo Rugelj o njej piše, da se za knjigo zdi, »kot da jo je Gladwell napisal za Slovenijo in Slovence«.
Založba ZRC
Zbrana dela, geografija, zgodovina in fizika
Založba ZRC za letos napoveduje bogat program, ki ga bo sestavljalo kar okrog »80 monografij in 24 številk katere od posameznih znanstvenih revij«! V eni najpomembnejših zbirk slovenske literarne zgodovine, Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev, bosta tako izšla dva dnevnika Edvarda Kocbeka, ki sta ju uredila Andrej Inkret in Miha Glavan; po različnih virih raztresena kratka proza Vladimirja Bartola, urednik katere je Tomo Virk, in tretja knjiga zbranih del Primoža Kozaka, ki jo je uredil Dušan Voglar. Na novo bodo slovensko kulturno in mentalno pokrajino zarisali z drugo knjigo Slovenskega lingvističnega atlasa, ki tokrat prinaša »pregled izrazov, povezanih s kmetijo: na zemljevidih je vrisano, kje v Sloveniji uporabljajo katero od različic poimenovanj posameznih predmetov, rastlin in živali«; in z Literarnim atlasom Ljubljane, ki bo »doslej najbolj izčrpen in z zemljevidi nazorno predstavljen popis krajev, povezanih z delom in življenjem slovenskih in tujih književnikov, ki so se mudili v Ljubljani«. Zapolnili pa bodo tudi nekaj praznih lis v domači zgodovini, in sicer z drugim delom Zgodovine glasbe na Slovenskem, ki »pokriva obdobje od konca 16. do izteka 18. stoletja« in monografijo Martina Pogačarja Fičo, ki »opisuje življenje Zastave 750 in njeno pojavnost v času po razpadu Jugoslavije«. Znanstveno-kritično bo predstavljen zaklad, ki so ga lani odkrili v Nemčiji – mislimo seveda Cerkveno ordnungo Primoža Trubarja, ki jo je uredil Kozma Ahačič. Med prevodnimi knjigami pa gotovo moramo izpostaviti Posebno in splošno teorijo relativnosti Alberta Einsteina, ki bo izšla skupaj s pregledno študijo Françoise Balibar o Galileju in Newtonu.
