Seznam člankov

Satanov tango, režija Béla Tar, 1994.
Satanov tango, režija Béla Tar, 1994.

Anatomija razpadanja

Martin Justin v Kritika

Satanov tango madžarskega pisatelja Lászlá Krasznahorkaija, ki ga lahko v prevodu Marjance Mihelič beremo v sklopu letošnjega festivala Fabula, je v izvirniku izšel leta 1985, a v spomin takoj prikliče nekaj desetletji starejše klasike modernizma. Epitaf – »Potem pa ga rajši zgrešim tako, da ga čakam.« – je vzet iz Kafkovega Gradu. Neustavljivo kotaljenje njegove proze spomni na Bernharda. Celoten roman se bere kot nadaljevanje Becketta, v katerem protagonisti dejansko dočakajo Godota. Predvsem pa ima, tako kot dela teh avtorjev, Satanov tango silovito literarno vizijo in edinstven slog, v katerem jo poskuša udejanjiti.

Aleksij Kobal
Fotografija: Borut Krajnc
Aleksij Kobal Fotografija: Borut Krajnc

»Roman sem naslonil na mit o zlatorogu in v knjigi se zgodi zelo podoben razplet«

Suzana Golubov v Vprašanja

Slikar, grafični oblikovalec, glasbenik in pisatelj Aleksij Kobal je slikarstvo študiral pri Štefanu Planincu in Janezu Berniku. Po diplomi iz slikarstva in grafičnega oblikovanja je opravil še podiplomski študij iz slikarstva pri Metki Kraševec. Bil je tudi na rezidenci v Parizu in Berlinu. Nanj je močno vplivala glasba J. S. Bacha, skupin Jethro Tulla, King Crimsona, Talking Headsov, glasbenikov Davida Sylviana, Ryuichia Sakamotoa, Pata Methenyja ... in umetniki različnih obdobij, kot so Rembrandt van Rijn, Ivan Grohar, Pablo Picasso, Edward Hopper ... Med drugim je tudi prejel nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo (2016). Kot samouk igra prečno flavto, med letoma 2003 in 2007 je kot glasbenik in raziskovalec glasbil, narejenih iz odpadnih materialov, sodeloval s skupino The Stroj. V sodelovanju s Primožem Oberžanom sta za projekt Kako zveni Šiška predelala vagonsko cisterno v verjetno najtežji glasbeni inštrument na svetu. Leta 2009 je pri Cankarjevi založbi izšel njegov prvenec, leposlovno delo Glas, leta 2022 pa pri založbi Sanje njegovo drugo leposlovno delo Topologija zlatoroga, psihološka zgodba o samoodkrivanju in iskanju resnične ljubezni s primesmi kriminalke.

José Luís Peixoto
Fotografija: arhiv Beletrine
José Luís Peixoto Fotografija: arhiv Beletrine

»Med vsemi možnimi kraji se je zgodilo prav tam«

Eva Ule v Kritika

»V Galveiasu so dnevi tekli v ritmu letnih časov ter zgod in nezgod, ki so se dogajale ljudem.« A kaj se zgodi, ko je nezgoda tako vseobsegajoča, da za devet mesecev preneha deževati, kruh dobi okus po žveplu in se nenadoma spremeni tok usod, ki so se do zdaj zdele zakrknjene v svoji otopeli vsakdanjosti?Mestece Galveias je roman mladega in večkrat nagrajenega portugalskega avtorja Joséja Luísa Peixota. Zanj je leta 2016 prejel portugalsko literarno nagrado Oceanos, ki je primerljiva s prestižno angleško nagrado booker, letos pa je v slovenskem prevodu izšel v sklopu festivala Fabula. V njem spremljamo raznotere drobce vsakdana prebivalk in prebivalcev Galveiasa, ki jih nekega običajnega večera pretrese nepojasnjen padec nekakšnega nebesnega telesa oziroma »stvari brez imena« na Zemljo, kar nepopravljivo razburka tok njihovih življenj.

Fotografija: Shutterstock
Fotografija: Shutterstock

Po pretrpljenju

Uroš Zupan v Panorama

To noč, ali pa je bilo mogoče že proti jutru, sem sanjal svojega starega očeta, ki je umrl pred petinpetdesetimi leti. Bil mi je bliže in bolj jasno in razločno sem ga videl, kot sem ga videl začasa življenja; kadarkoli v tistih kratih petih letih, ki sva jih preživela skupaj na tem planetu. V letih, ki se jih bolj slabo in medlo spominjam.

Fotografija: Shutterstock
Fotografija: Shutterstock

10 knjig o tem, kaj pomeni biti ženska danes

Izabella Rajh v Seznami

Kljub vsemu prevpraševanju, prežvekovanju in razčlenjevanju (tujega nam) fenomena feminizma se venomer znova kot fantom vzpostavlja vprašanje – kaj pomeni biti ženska danes, kaj pomeni biti »sodobna« ženska? Poleg tega pa nujno sledi konsekventno vprašanje; je odgovor na to sploh še nujen, potreben? Morda se zdi banalno, a t. i. »ženski problem« je iz leta v leto vse bolj porinjen v ozadje zavoljo drugih problematik, ki so v nekem zgodovinskem momentu pomembnejše.