Pred kratkim sem recenziral novo uspešnico A. J. Jacobsa Drop Dead Healthy (Zdrav za umret). Knjiga je rezultat njegovih poskusov, da bi imel kolikor se le da zdravo telo. V ta namen je prebral najnovejše zahodnjaške medicinske knjige, svojo akademsko raziskavo pa je dopolnil s pogovori z vodilnimi specialisti (vključno z znanim dr. Ozom). Njegov cilj je bil ločiti tradicionalne nasvete naših babic od najmodernejših medicinskih resnic in ugotoviti, kako ostati zdrav. To me je pripravilo do tega, da sem začel razmišljati o tem, kako je kultura zdravja v ZDA popolnoma drugačna od kulture zdravja v Sloveniji, čeprav smo si ljudje podobni. V nadaljevanju vam bom predstavil najnovejše zdravstvene nasvete zdravnikov iz ZDA, hkrati pa bom na preizkus postavil nekaj tipično slovenskih idej o zdravju.
Preventivno zdravstvo
Ko sem bral Jacobsovo knjigo, sem opazil kar nekaj razlik. Glavna je seveda finančna – v ZDA je zdravstveno zavarovanje nesramno drago (lahko nanese do 1000 dolarjev mesečno, če ti ga ne krije služba). V Sloveniji je zdravstveno zavarovanje poceni in izjemno kvalitetno. Sam sem še svež član slovenskega zdravstvenega sistema in sem nad njim očaran. Slovenci se sicer radi pritožujejo, a vse je relativno. Zame je to odlično, prvovrstno zdravstvo, z minimalno ceno in s sprejemljivimi čakalnimi dobami za primere, ki niso urgentni.
Druga velika razlika (in ta rešuje življenja) pa je, da je v ZDA preventivno zdravstvo univerzalno. Ne glede na to, ali se počutiš dobro ali slabo, moraš k zdravniku na splošni pregled vsaj dvakrat letno. Podobno kot bi peljali avto na servis – pomembno je, da vse natančno pregledajo, saj se da večino bolezni preprečiti ali pozdraviti, če jih odkrijejo dovolj zgodaj. Če ga odkrijejo dovolj zgodaj, imate dobrih 80 odstotkov možnosti, da premagate raka – in dovolj zgodaj pomeni še preden prepoznate ali začutite simptome. Američani izvajajo tudi preventivno zobozdravstvo – zobe si dajo očistiti in preveriti dvakrat letno, ne glede na to, ali imajo kakšne težave ali ne. Javnemu vodovodu po celi državi dodajajo fluor (kemikalija, ki jo najdemo v zobnih pastah), zato imajo Američani redko probleme z zobmi. Sam nimam niti ene plombe in resnično ne poznam Američana moje starosti, ki bi jo imel, saj smo celo življenje pili vodo, ki vsebuje neškodljive fluoride, ki čistijo in krepijo zobe. V Sloveniji zobozdravnica moji ženi ni verjela, da kdo nima plomb – moral sem priti k njej in ji odpreti usta. Z ženo sva za hčerko naročila dodaten fluorid, saj ga tukaj ne dobi dovolj.
Nasveti ameriških zdravnikov
Za ta članek sem zbral nekaj priporočil, glede katerih vlada med ameriškimi zdravniki konsenz in o katerih bi morda veljalo premisliti, da jih Slovenci dodate v svoj zdravstveni režim.
Pijte suho rdeče vino
Če spijete 2 dl suhega rdečega vina (na primer refošk, cabernet sauvignon, modri pinot), boste zmanjšali težave s srcem. Pretiravati ni zdravo, kozarec ali dva na dan pa lahko koristi.
Vsak dan vzemite aspirin
Za vsakega Američana nad 40 let je priporočljivo, da vzame »mini aspirin« (tableta z 80 ali 100 mg, kajti normalne tablete so okrog 500 mg). Aspirin redči kri ravno toliko, da zmanjša možnost srčnega napada ali česa podobnega. V Sloveniji vam zdravnik predpiše Aspirin 100, v večini drugih držav pa lahko te tablete kupite brez recepta. In lahko vam rešijo življenje.
Imejte domačo žival (ali se igrajte z njo)
Če imate domačo žival, s katero se sporazumevate (in ne, da jo le puščate zunaj, privezano na verigo), to dokazano zmanjšuje stres in sprošča endorfine, kadar se z njo igrate ali jo crkljate. Ljudje, ki imajo domače živali, so ponavadi srečnejši in njihovo življenje je manj stresno.
Hodite
Nove raziskave kažejo, da rekreacija v telovadnici nekajkrat tedensko ni nujno dovolj. Najboljša rekreacija, ki jo lahko opravite, je vsaj 10.000 korakov na dan, sploh če v službi veliko sedite. Za štetje korakov lahko uporabite pedometer. Namesto z dvigalom pojdite po stopnicah. Ali pa se sprehodite po centru Ljubljane.
Izogibajte se beli hrani
Vemo, da se moramo izogibati sladkorju; toda vsa bela hrana (vključno s krompirjem), še posebno pa izdelki, narejeni iz bele moke (testenine, kruh), se po zaužitju v naših telesih spremeni v sladkor. Kos belega kruha je skoraj enako škodljiv kot kos torte. Jejte polnozrnat, ržen ali črn kruh. Če imate težave s prekomerno težo, je najlažje zmanjšati porabo belega kruha in krompirja.
Pozitivne misli pomagajo … pri nekaterih stvareh
V knjigi Skrivnost Rhonda Byrne oglašuje moč pozitivnega mišljenja, ki pri nekaterih stvareh resnično deluje. Srčni bolniki so izboljšali svoje stanje s pozitivnim mišljenjem, to pa, po drugi strani, ne pomaga pri raku. Že imeti raka je lahko psihološko uničujoče, še bolj pa, ko ti ljudje govorijo, da moraš misliti pozitivno. Deluje tudi placebo, včasih celo v 40–60 odstotkih primerov – in placebo ni nič drugega kot trik, zaradi katerega se pozdravite zgolj s pozitivnim razmišljanjem. Toda moč avtosugestije lahko, kot bomo videli v naslednjem delu, sproži tudi simptome težav, ki jih v resnici nimate.
Slovenski nasveti za zdravje na preizkušnji
Odkar živim tu, sem slišal veliko slovenskih zdravstvenih nasvetov in priznati moram, da se mi zdijo nekateri nadvse nenavadni. Da bi ugotovil, kateri od njih kaj veljajo in kateri nimajo nikakršnega smisla, sem se pogovoril z več uglednimi ameriškimi zdravniki, vključno s pediatroma, zakoncema Lauro in Donaldom Stemmle.
Ali lahko pitje mrzle pijače povzroči prebavne motnje?
V Sloveniji veliko ljudi verjame, da pitje mrzlih pijač povzroča prebavne motnje. A je v resnici ravno nasprotno; pitje mrzlih pijač pomaga kuriti kalorije, saj telo porablja energijo, da tekočino segreje, da jo lahko prebavi. Če bi pitje ledeno mrzlih pijač povzročalo težave, potem bi vsi Američani, od športnikov do voznikov taksija, cele dneve tekali na stranišče. Ali kot pravi dr. Laura Stemmle: »Ne spomnim se medicinskega dokaza, ki bi to tezo podpiral. Mogoče dobijo ljudje krče, če so že dehidrirani in na hitro spijejo veliko tekočine. Vse, kar spijemo, zelo hitro doseže našo telesno temperaturo.«
Ali se lahko prehladiš, če greš ven še z mokrimi lasmi?
Dr. Stemmle: »Tudi za ta primer ni medicinskih dokazov. Predvidevam, da je to povezano z zimo in ne s poletjem. Ko smo živeli v (zelo mrzli) Minnesoti, bi nam lasje zmrznili, še preden bi prišli do avta po telovadbi!« Podobno kot pri teoriji z mrzlimi pijačami – če bi bilo to res, bi bilo ogromno Američanov neprestano bolnih, saj je iti iz hiše z mokrimi lasmi (tudi pozimi) nekaj povsem normalnega.
Ženske morajo imeti ledvice pokrite in na toplem, sploh če kolesarijo.
Še en nasvet, ki je bil za naše zdravnike popolno presenečenje. Dr. Stemmle: »Mogoče bi poskrbeli le, da je na toplem celo telo? Nikoli še nisem slišala, da bi komu zmrznile ledvice.«
Če opravljate naporno fizično delo in se spotite, spijte šnops, da ne boste zboleli.
To vam lahko da dober občutek, vendar nima nobenega učinka. Dr. Stemmle: »Lahko poskusite! To verjetno promovirajo proizvajalci šnopsa. Tekočina med ali po fizičnem delu je dobra, saj so lahko v njej elektroliti. Vsebina sladkorja lahko pomaga pri absorbciji tekočine. Vendar lahko diuretični učinek alkohola deluje kot protiutež, zato se raje držite Gatorada.«
Če imate »ženske težave«, počepnite nad posodo kamiličnega čaja in s paro odpravite bolečine.
»V tem je morda kanček resnice, saj z vročino razširiš krvni obtok, kar lahko ublaži nekaj simptomov, vendar nima prave medicinske razlage,« pravi Stemmlova. »Menstrualne krče povzroča substanca z imenom prostaglandin; NSAIDS (nesteroidna protivnetna učinkovina, kakršni sta aspirin ali lekadol) je inhibitor prostaglandinov in načeloma deluje veliko bolje.«
Pitje piva stimulira pridelavo mleka pri doječih materah.
Sliši se dobro, vendar nima medicinskih temeljev. Dr. Stemmle: »Par let nazaj je bilo glede tega nekaj teorij, a so jih ovrgli. V času dojenja materam ne priporočamo alkohola. K nam sicer prihajajo matere, ki uporabljajo trakove za zaznavanje alkohola, zato da lahko preverijo, če lahko dojijo po tem, ko so nekaj malega spile.«
Otroci ne smejo jesti pekoče ali papricirane hrane.
Predsodki o tem se razlikujejo glede na državo izvora. V Aziji otroci odraščajo s pekočo hrano in jim to ne predstavlja problema. Dojenčki imajo občutljive brbončice, saj so navajene na materino mleko, zato potrebujejo nekaj časa, da se navadijo na nove, močnejše okuse. Vendar močne začimbe nikakor ne škodujejo. Kot je pripomnila dr. Stemmle: »Veliko kultur omeji pekočo hrano prvih nekaj let. Nebo v otroških ustih je občutljivejše in zato pekočo hrano okusijo še močneje, a nikoli še nisem slišala, da bi jim to škodilo.«
Biti vegetarijanec je nezdravo, še posebej, če opravljaš fizično delo.
Neverjetno je, da nekateri Slovenci resnično mislijo, da vegetarijanstvo ni zdravo! To je osupnilo tudi zdravnike, s katerimi sem se pogovarjal. Seveda je zdravo – v nekaterih primerih celo bolj kot prehrana vsejedcev, definitivno pa je bolj zdravo kot povprečna prehrana Slovencev, sestavljena iz mesa in krompirja. Če potrebujete dokaz, da so lahko tudi vegetarijanci vrhunski športniki, le poglejte dolg seznam vegetarijanskih športnih zvezd (teniška prvakinja Martina Navratilova, boksarski šampion Mike Tyson, ultramaratonski tekač Scott Jurek …) in olimpijskih prvakov (Edwin Moses in Carl Lewis – oba imata zlato medaljo). Mastni zrezki so gotovo slabi za naše telo, nova raziskava pa je pokazala tudi, da je za nas slaba večina mesa. Vseeno pa smo ljudje vsejedci in ne rastlinojedci. Lahko jemo oboje, a pojemo res veliko preveč mesa; več, kot ga je na voljo v okolju ali kot je zdravo. Za glavno jed bi morali imeti zelenjavo in meso kot prilogo – ravno nasprotno kot v večini restavracij.
Dojenčkom mora biti ves čas toplo, spijo naj v pižamah, pokriti z odejami, v hiši, kjer je več kot 21 stopinj.
To je bil edini slovenski nasvet, pri katerem je zdravnike, s katerimi sem se pogovarjal, resnično zaskrbelo. Če je vašemu otroku preveč toplo, je to lahko zelo nevarno. Dr. Stemmle razloži: »Dodatne odeje in topla oblačila lahko vodijo k pregretju otroka.« Mrzlo vreme lahko starše zavede, da povišajo gretje in nakopičijo odeje, kar pa lahko po NIH (US National Institute of Health – Državni inštitut za zdravje v ZDA) vodi do povečanja incidentov SIDS (Sudden Infant Death Syndrome – nenadna smrt v posteljici). »Starši in skrbniki bi morali otroke oblačiti v lahka oblačila za spanje in temperaturo sobe ohranjali tako, kakršna je udobna tudi za odrasle,« meni dr. Alan E. Guttmacher, direktor Državnega inštituta za zdravstvo otrok in človeški razvoj pri NIH. Zato bodite previdni, ko vam slovenske babice svetujejo, da prekomerno pokrivate dojenčke!
Moč sugestije
Namen tega članka ni, da bi podrl vsa dosedanja prepričanja – in verjetno se bo našla kakšna podeželska babica, ki bo zgrožena nad tem, da vsa njena življenjska vodila nimajo medicinske podpore. To namreč ne pomeni, da pristna prepričanost v resničnost tovrstnih nasvetov ne bo imela za posledico realnih simptomov. Poznam kar nekaj Slovencev, ki ne morejo spati ob odprtem oknu, ker mislijo, da bodo zaradi prepiha zboleli. To je še ena zmota brez medicinske podlage, vendar ti ljudje zares zbolijo, če spijo na prepihu. Poznam ljudi, ki jim resnično postane slabo, če popijejo premrzlo pijačo, in ljudi, ki se resnično prehladijo, ko gredo iz hiše z mokrimi lasmi. Vse to temelji na moči sugestije. Pri preizkušanju zdravil vključujejo placebo, da ugotovijo, katera zdravila delujejo z močjo sugestije in katera dejansko delujejo. Presenetljivo veliko pacientov se odzove na placebo, kar pomeni, da jih je pozdravilo nekaj, za kar so mislili, da je pravo zdravilo, v resnici pa jih je pozdravilo zgolj njihovo prepričanje o tem. Moč sugestije pa ima lahko tudi obratni učinek – slovenski zdravstveni nasveti morda res nimajo medicinskih temeljev, lahko pa kljub temu povzročijo simptome pri tistih, ki vanje resnično verjamejo.
Prevod: Lisa Mislej
