Objavljamo tretji in zadnji del napovedi slovenskih založb o tem, kaj za bralke in bralce pripravljalo v letu 2018. Prvi del seznama najdete tukaj, drugega pa tu.
LUD ŠERPA
Pri LUD Šerpa še čakajo na dva zamudniška naslova, ki sta bila napovedana za lansko leto: pesniški prvenec Anje Cimerman Fatamorgana in nenavadno knjigo enega največjih brazilskih avtorjev Machada de Assisa Posmrtni spomini Brasa Cubasa, ki je bila sicer napisana v realizmu, a velja za predhodnico modernizma. Knjigo iz portugalščine prevaja Mojca Medvedšek. V nadaljevanju bodo objavili tudi knjigo Andreja Nikolaidisa Madžarski stavek v prevodu Dijane Matković, večji izbor pesmi ameriškega pesnika Jacka Spicerja, ki ga pripravlja Tone Škrjanec in bo prvi takšnega obsega v slovenščini ter drame ruskega dramatika Alekseja Arbuzova v prevodu Boruta Kraševca. Če bodo založbi razpisi naklonjeni, se ji obeta rekordno leto, še pravijo, saj naj bi v letu 2018 vsega skupaj izšlo devet knjig.
LUD LITERATURA
Po kar nekaj letih bo v zbirki Prišleki LUD Literatura zopet izšel roman, in sicer Mamuti Jerneja Županiča. Županiča smo do sedaj poznali po prevodih in poeziji, Mamuti pa so njegov romaneskni prvenec. Gre za svojevrstno knjigo brez primere, ki vsebuje tudi pravljične elemente. Glavni junak romana je ljubiteljski antropolog, ki se pretvarja, da je pravi antropolog in si z družinskim premoženjem svoje soproge financira potovanja po svetu, na katerih intervjuva mamute, večinoma zaposlene v takšnih ali drugačnih tovarnah. Poleg Mamutov se veselijo še Ugrizov, nove zbirke kratke proze Andreja Blatnika, med katerimi nekatere govorijo o večnih temah in premislekih, ki jih zastavlja človeška eksistenca, druge pa naslavljajo vprašanja, ki nam jih posebej izostreno zastavlja današnji civilizacijski čas. V zbirki Labirinti bodo izšli spisi o žrtvovanju in slavljenju lepote, Prekleta popolnost Rafaela Argullola, v Novih pristopih pa Literatura in etika Toma Virka, ki predstavlja poglavitne tokove etične literarne vede. Ne smemo pa pozabiti niti na zbirko Stopinje, ki bo postregla z novelami Assie Djebar Alžirske ženske v svojih sobanah. Trideset let po nastanku Picassovih Alžirskih žensk in dvajset let po alžirski osamosvojitveni vojni, v kateri so Alžirke odigrale izjemno vlogo, je Assia Djebar napisala zbirko novel, ki govori o njihovem vsakdanu, uporu, o »senčni govorici« teh žensk in ki predstavlja drugačen pogled na uradno zgodovino. Delo, ki je postalo klasika, pripoveduje tudi o zgodovini žensk, patriarhata in kolonizacije.
STUDIA HUMANITATIS
Že lani smo izpostavljali knjigo Dunajska moderna in krize identitete Jacquesa Le Riderja, ki pa bo izšla šele letos. Delo, ki ga je prevedla Varja Balžalorsky, spremno študijo pa sta napisali Marta Verginella in Vanesa Matajc, v širokem zamahu obravnava dunajsko secesijsko literarno in umetniško elito, Freuda in Wittgensteina, antisemitizem in sionizem ter negotovosti glede identitete spolov v času hitrih sprememb kot sestavine iste zgodovinske konstelacije, ki je v marsičem napovedala občutje postmodernizma konec 20. stoletja. Pri založbi opozarjajo tudi na prelomno delo v sodobni antropologiji, Onkraj narave in kulture Philippa Descola, ki dominantno prepričanje sodobnega sveta o naravi in kulturi kot zoperstavljenih domenah realnosti sooči z razumevanji sveta, življenja in bivanja v povsem drugačnih kulturah. Ker letos mineva 200 let od rojstva Karla Marxa, bo Studia Humanitatis v zeleni zbirki izdala tudi pregledani prevod njegovega spisa Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta, ki ga bo pripravil in s kritičnimi opombami opremil Rado Riha. V času, ko se Marxa popularizira kot kritika politične ekonomije, ta spis kaže teoretsko in literarno briljanco njegove sprotne analize tega, kako politični boji izražajo temeljna družbena protislovja. V letu 2018 se pripravlja tudi povsem nova izdaja temeljnega dela sodobne humanistike, ki je pri Studia Humanitatis nekoč že izšlo: Ferdinand de Saussure, Predavanja iz splošnega jezikoslovja, prav tako pa založba nadaljuje z izdajami temeljnih teoretskih del, ki pojasnjujejo urbanizirani svet 21. stoletja. Mednje spada tudi knjiga Nova urbana mejaprezgodaj umrlega newyorškega sociologa Neila Smitha, ki jo prevaja Ičo Vidmar, spremno študijo pa bo prispeval Bratko Bibič.
*cf
Med aktualnejšimi branji Založbe *cf v letošnjem letu bosta knjigi Nasilne meje: begunci in pravica do gibanja Reeceja Jonesa in Kdo se boji cepiv?Andrea Grignolia. Delo Reeceja Jonesa je analitsko poglobljeno, mestoma izzivalno branje za vse, ki bi radi bolje razumeli vzroke sedanje migracijske krize in ki jih ne prepriča sklicevanje na teroristične grožnje, s katerim upravičujejo gradnjo novih zidov in žičnatih ograj na mejah. Kdo se boji cepiv? Pa izhaja iz izjemno aktualnega in pertinentnega vprašanja: zakaj se danes, po dveh stoletjih uspešnega boja proti nalezljivim boleznim, v razvitih demokracijah toliko izobraženih in materialno preskrbljenih ljudi tako boji cepiv, da se bodisi izogibajo temu, da bi njihove otroke cepili, bodisi temu celo aktivno nasprotujejo? Prav tako zanimivi branji bosta Nova država za nov svetovni redCarlosa Gonzaleza Ville, raziskava procesa slovenske osamosvojitve s stališča svetovnega sistema in v dolgem trajanju, in Ameriški holokavst I, II Davida E. Stannarda, v katerem se avtor ukvarja z verskimi in kulturnimi koreninami evro-ameriškega rasizma in genocidnega vedenja. Založba bo izdala tudi roman južnoafriškega pisatelja Alexa La Gume Čas krvoločnega srakoperja, ki ga je napisal v izgnanstvu, zato se je svoje osrednje teme, kritike rasističnega režima in njegovih morilskih posegov v življenje temnopoltih prebivalcev, lahko lotil širše, v okviru nacionalne politične in kulturne zgodovine, ki sega vse do burske vojne.
UMco
Založba UMco ima letos v rokavu kar nekaj zanimivih naslovov: Končna analiza predstavlja eno od najpomembnejših del Jeffreya M. Massona, nekdanjega vodje Freudovih arhivov, saj je z razkritjem dvomljivih metod dela, ki jih pri delu z učenci njihove psihoanalitične šole in klienti uporabljajo člani freudovske šole za psihoanalizo, zamajal nedotakljivost poklica psihoanalitika. Delo je prevedel priznani slovenski pisatelj, kolumnist, humorist in prevajalec Branko Gradišnik, ki letos pri UMcu izdaja tudi avtorsko delo Iskanje izgubljenega zdravja, v katerem se je posvetil človekovim boleznim in zdravju v najširšem družbenem in v najožjem osebnem smislu. Za marsikoga bo koristna tudi knjiga Henryja Marsha Ne škoduj!, ki jo je prav tako prevedel Gradišnik in nam ponuja neposreden vpogled v delo in izzive nevrokirurga v moderni bolnišnici. Lundy Bancroft pa v svoji knjigi Zakaj to počne? analizira, kaj se dogaja v glavah nasilnih moških. Samo Rugelj se v svoji novi knjigi Na Triglavodpravi na največjo pustolovščino svojega življenja: s prijateljico iz mladosti se namenita v sproščenem, zložnem in vztrajnem pohodnem tempu v dobrem dnevu priti iz Ljubljane na vrh Triglava. Knjiga Na Triglav je svojevrstna oda naravi in prijateljstvu, ki vas popelje v osrčje slovenskih gora in življenja z njimi.
CENTER ZA SLOVENSKO KNJIŽEVNOST
V zbirki Aleph Centra za slovensko književnost letos izidejo pesniške zbirke Alenke Jovanovski, Uroša Praha, Kaje Teržan in Maje Milošević. V zbirki Alenke Jovanovski 360 stopinj se prepletajo tri teme: refleksija družbene stvarnosti (fašizem, kapitalsko izkoriščanje), refleksija ljubezni, družbeno strukturirane v funkciji službe kapitalu in refleksija družbene konstrukcije telesa, živali, ženske. Udor Uroša Praha se prek fenomena »mejnih stanj, mejnega gibanja« osredotoča na analogijo med periferijo in centrom v geografsko-političnem smislu in »osebno geografijo« zatiranega posameznika ali skupine, ki je soočena s paradoksom zahteve po integraciji in njeno onemogočitvijo. Kaja Teržan si v zbirki Zvitki sedanjosti v oblikovnem smislu prizadeva za večjo kohezivnost na ravni pesmi kot celote; znotraj razmerij med samimi stavčnimi strukturami, besedami, medtem ko jo pomensko odpira globljemu razmerju med posameznikom (lirskim subjektom) in družbo oziroma temu, kar se subjektu kot družba izkazuje/potrjuje. Prvenec Maje Milošević Oder za gluhe pa preveva močan glas upora proti vsem oblikam ne-biti-slišan, upora med pohabljenimi robovi vsakdanjika, kjer smo vsi nedokončani.
ŠKUC
Zvrstno raznolike bodo tudi letos izdaje v Škucevi zbirki Lambda: izdali bodo roman Mathieuja Lindona Kaj pomeni ljubiti, v katerem se avtor spominja svojega prijatelja, svetovno znanega sociologa in filozofa Michela Foucaulta, ki mu je v obdobjih svoje odsotnosti posojal stanovanje, izbor kratkih zgodb mlajše bosanske avtorice Lejle Kalamujić Kličite me Esteban in bildungsroman švedske književnice Anne Mattsson Poti brez milosti. Med slovenskimi avtorji boste lahko brali novo pesniško zbirko Braneta Mozetiča Sanje v drugem jeziku, zapise sanj o osebah, ki so bile prisotne v pesnikovem življenju, in Obljubljeno deželo Milana Šelja, zbirko pesmi v prozi, v kateri sledimo notranjemu glasu migranta/brezdomca in usodam protagonistov, ki z njim delijo svojo izkušnjo in ostajajo v družbi pogosto brez besede in nevidni.
