Petek, 22. februar 2008

Slovenski knjižni trg je od tega tedna bogatejši za nove prevode treh hrvaških avtorjev. Ruta Tannebaum pisatelja Miljenka Jergovića, Otroci Patrasa Zorana Ferića in V kaj se zaljubljamo Romana Simića so najnovejša od 15 del v zbirki Izbrana dela hrvaške književnosti, ki jih ima  V.B.Z. namen izdati v prvi polovici tega leta. Doslej je založba največ prostora namenila popularnemu Anteju Tomiću in Miljenku Jerkoviću, izdali so pa tudi dela Predraga Matejevića, Borisa Dežulovića, Nenada Rizvanovića in Zorana Ferića.

Ruta Tannebaum je zadnji roman najbolj prevajanega sodobnega hrvaškega pisatelja Miljana Jergovića, ki mu napovedujejo, da bi v prihodnosti celo lahko bil kandidat za prvega hrvaškega nobelovca. Četudi vemo, da so takšne napovedi precej nehvaležne - dejstvo je, da je kot pisatelj deležen le najbolj pozitivnih kritik in da so njegova dela že prevedena v 20 svetovnih jezikov. Za Ruto Tannebaum pa pravijo, da je presežek njegovih dosedanjih del, v slovenščini pa ga lahko beremo zahvaljujoč prevajalki Mateji Tirgušek. Za podlago romana je vzel precej znano kruto usodo male zagrebške igralke, Judinje Lee Deutsch, toda ker mu je manjkalo biografskih podatkov, se je raje odločil, da otroku da drugo ime in napiše izmišljeno zgodbo, zasnovano na resnični. Dogaja se v času holokavsta na Hrvaškem, ko so deklici, čeprav pred tem oboževani s strani javnosti, po uveljavitvi Neodvisne države Hrvaške čez noč obrnili hrbet in jo z ostalimi pripadniki njenega ljudstva poslali v koncentracijsko taborišče, kjer je tudi umrla.

Zoran Ferić nam predstavlja sodobno Hrvaško. Otroci Petrasa ni le hrvaška, temveč zgodba, ki je blizu vsem Evropejcem.  Pri nas poznan predvsem po delu Smrt deklice z vžigalicami, ki je izšlo pred tremi leti, se je tokrat spopadel s temo pedofilije. Kot ostrega kritika sodobne družbe, ki ga  privlačijo predvsem njena  bolezenska stanja  in bizarnosti v njej,  ga razglašajo za "največjega hrvaškega (književnega) hipohondra in obsedenca s patološkimi stanji.". Osrednji motiv zgodbe je kriza srednjih let štiridesetletnega gimnazijskega profesorja, ki se zaljubi v dijakinjo na ekskurziji v Patras, doma pa se sooča s krizo v zakonu brez otrok in travmatičnimi soočanji z rakavimi in podobnimi obolenji današnjega časa. Na novinarski konferenci ob predstavitvi knjig je prevajalec Tadej Čater (edini med avtorji in prevajalci, ki ji je bil navzoč) dodal, da je bilo tokrat njegovo delo precej lažje kot pri prevajanju prvega Ferićevega romana, saj je jezik romana povsem književni in brez kakršnihkoli posebnosti, pa vendar izjemno bogat, saj so značilnost njegovega pisanja prav pestre literarne parabole. 

Roman Simić je najmlajši od treh avtorjev. Do zdaj je izdal dve zbirki zgodb; za slednjo, ki jo od prejšnjega tedna lahko beremo tudi v slovenščini, pa je prejel nagrado Jutarnjega lista in dobil laskavo priznanje hrvaških kritikov, da je to najboljša zbirka kratkih zgodb na Hrvaškem v zadnjih 20 letih. "Razlog je v njegovem elegantnem stilu, odličnih dialogih in neverjetno prepričljivi atmosferi," je bilo zapisano v predstavitvi knjige s strani V.B.Z. založbe. Rdeča nit zgodbe je star družinski album, na podlagi katerega avtor pripoveduje zgodbe, ki so v družini vselej zamolčane. Predvsem nam govori o notranjem svetu posameznika, ki živi v oddaljenih krajih, daleč od središča civilizacijskih tokov, v samoti in svojem svetu. Zgodbe je prevedla prevajalka in urednica zbirke Maja Brodschneider Kotnik.

V naslednjih mesecih bomo dobili v okviru zbirke v slovenščini še dva romana in sicer Mediteranski brevir Predraga Matvejevića in Frida ali o bolečini Slavenke Drakulić. Zbirka Izbrana dela hrvaške književnosti je začela izhajati leta 2002 in je do sedaj v njej objavljenih kar 13 del sodobne hrvaške književnosti.

Gaja Pöschl

Povezave:

Štirje intervjuji s petimi hrvaškimi pisci (Airbeletrina, Mednarodno)

Mama Leone, M. Jergović (Mladina)

Sarajevski marlboro, M. Jergović (Mladina)