»Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja, ki jih za umetniške dosežke podeljujejo v Republiki Sloveniji,« je zapisano na straneh Ministrstva za kulturo. Prešernovo nagrado (praviloma jo je možno dobiti le enkrat v življenju)  prejmejo tisti ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico, nagrade Prešernovega sklada pa tisti, ki so v zadnjih dveh letih javnosti predstavili pomembne umetniške dosežke. Nagrade, poimenovane seveda po Francetu Prešernu, se že od leta 1947, s številnimi spremembami in dopolnitvami, podeljuje vsako leto na predvečer slovenskega kulturnega praznika 8. februarja, pri čemer je glavni nagrajenec (po zakonodaji iz leta 1991 sta to lahko največ dva ustvarjalca hkrati) znan že od 3. decembra prejšnjega leta, največ šest nagrajencev Prešernovega sklada pa razglasijo na sami podelitvi.

Na letošnji prireditvi, ki bo prvič namesto v ljubljanskem Cankarjevem domu potekala v  veliki dvorani SNG Maribor, bosta Prešernovi nagradi prejela grafični oblikovalec Miljenko Licul ter književnik in prevajalec Janez Gradišnik, ki je leta 1969 že dobil nagrado sklada. Za nagrade sklada pa se letos med drugimi (nominirancev je deset) potegujejo še trije književniki – pisatelj Dušan Merc in pesnika Primož Čučnik ter Aleš Šteger, ki je bil predlagan že lansko leto. 

Janez Gradišnik, ki bo od leta 1961, odkar so Prešernove nagrade namenjene le umetniškim dosežkom in tudi sicer skoraj take, kot jih poznamo danes, že njen 45. dobitnik z literarnega področja (od književnikov jo je pred njim leta 2006 dobil Milan Dekleva). Letošnji nagrajenec je publicist, pripovednik, leksikograf, pisatelj, predvsem pa eden največjih slovenskih prevajalcev. V njegovih prevodih lahko beremo dela Hemingwaya, Kafke, Joycea, Hesseja, Camusa, Bulgakova in druga, in sicer iz nemškega, angleškega, francoskega, ruskega in srbskega jezika. Poleg prevodov je objavil tudi številna teoretska dela, jezikovne priročnike (Pomorska slovenščina, Slovenščina za Slovence, Slovenščina za vsakogar, Slovensko ali angleško?) in izvirna leposlovna dela za mladino in odrasle. Gradišnik, ki je lansko leto praznoval častitljivo 90. obletnico rojstva (rodil se je leta 1917 na Stražišču na Prevaljah) je bil za svoje delo večkrat nagrajen, režiserka Helena Koder pa je o njem posnela tudi dokumentarni filmski portret.

Ob razglasitvi letošnjih Prešernovih nagrajencev je predsednik UO Prešernovega sklada Dušan Jovanović pohvalil neprecenljiv Gradišnikov opus in njegove velikanske zasluge tudi za graditev zavesti, da je prevajalstvo bistveni del knjige in celega kompleksa, vezanega na kulturo, lavreat sam pa je v prvi zahvalni besedi med drugim izpostavil, da je prvič po več desetletjih to priznanje spet namenjeno prevajalskemu delu.

Ob decembrski razglasitvi Prešernovih nagrajencev za leto 2008 je Jovanović razkril tudi kandidate za nagrade sklada in pri tem poudaril, da bo šest nagrajencev znanih šele na sami podelitvi, čeprav pisatelj Dušan Merc, ki se za letošnjo nagrado poteguje s kratko prozo Akacijev drevored, meni, da so tudi te nagrade pravzaprav poznane že vnaprej in da je sam letos ne bo prejel. Kakšno mnenje imata o tem Aleš Šteger, sicer eden vidnejših slovenskih literarnih ustvarjalcev mlajše generacije, ki je letos nominiran za zbirko kratke proze Berlin, ali pa Primož Čučnik, ki lahko nagrado prejme za svojo pesniško zbirko Delo in dom, sicer ni znano, gotovo pa je, da bodo že v četrtek zvečer znani vsi letošnji nagrajenci. Gaja Pöschl

Povezave:

'Državni Holivud res ni potreben' (Dušan Merc o svoji nominaciji za nagrado Prešernovega sklada)