Leta 1550 sta izšla Katekizem (Catechismus) in Abecednik (Abecedarium), prvi dve slovenski knjigi, s katerima je Primož Trubar utemeljil slovenski knjižni jezik. Natisnjeni sta bili z gotskimi črkami in sta izšli v tisoč izvodih, avtor pa se je podpisal s Philopatridus Illiyricus (»rodoljub ilirski«).

Primož Trubar je bil zaradi svojega verskega prepričanja in dela preganjan, zato je leta 1548 pobegnil v Nemčijo. Vendar mu to ni preprečilo, da bi še naprej vztrajno širil svoje domoljubne misli in prizadevanja za širjenje ljudskega jezika – namesto tedaj splošno rabljene latinščine. Knjigi, ki označujeta mejnik v kulturnem razvoju Slovencev, sta bili tako izdani v izgnanstvu, njun avtor pa se je podpisal s psevdonimom.

V takšnih okoliščinah je Trubar sredi 16. stoletja svoje rojake prvič nagovoril kot Slovence in s tem ključno zaznamoval razvoj svojega naroda. Letos teče 500 let od njegovega rojstva, zato bodo prihodnji meseci zaznamovani s kulturnimi prireditvami v čast začetku in začetniku slovenske pisane besede.

Trubarjev opus obsega 24 knjig, od tega jih je 22 napisal v materinščini, pomemben prispevek pa so tudi njegovi prevodi verskih tekstov. V slovenščino je v celoti prevedel Novo zavezo - Ta celi Novi testament (1582), v knjigi Ta celi psalter Davidov (1566) je izdal psalme, v slovenščini pa je objavil tudi pesmi in molitve ter pisal katehetske in teološke razlage. S svojimi deli je ključno vplival tudi na katoliške teologe, ki so v 17. stoletju po njem prevzeli knjižni jezik. Zato lahko trdimo, da so njegovi dosežki presegli verska nasprotovanja, predvsem pa dokazujejo, da je Trubar s svojim delom resnično pripomogel k zavedanju o širjenju materinega jezika in slovenske narodnosti. Tako so začela v slovenščini nastajati zgodovinopisna besedila, teološke in filozofske razprave ter pravna besedila, Slovenci pa smo se začeli tudi opredeljevati kot pripadniki slovenstva, ne glede na deželne meje.

Na predlog slovenske nacionalne komisije za Organizacijo združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je bila obletnica Trubarjevega rojstva uvrščena na seznam Unescovih obletnic za obdobje 2008 do 2009. Na seznam se uvrščajo samo tiste obletnice, ki obravnavajo zgodovinske osebnosti ali dogodke širšega mednarodnega pomena in izražajo ideale, vrednote, kulturno raznolikost in univerzalnost UNESCO. Na ta način je naša država dobila možnost informiranja o različnih prireditvah, ki bodo potekale v čast petstote obletnice Trubarjevega rojstva. Osrednja takšna slovesnost bo letos potekala 30. oktobra, dan pred praznikom dneva reformacije, v Cankarjevem domu.

V prvi polovici marca v obnovljenih prostorih nekdanje vojašnice na Metelkovi načrtujejo odprtje razstave o Trubarju, ki jo za Narodni muzej pripravlja muzejska svetnica dr. Maja Žvanut, projekt pa sofinancira Ministrstvo za kulturo.

Junija pa ZRC SAZU organizira simpozij z naslovom Jeziki, identiteta, pripadnosti med središči in obrobji. Simpozij bo osvetljeval vprašanja povezanosti sodobnosti s preteklostjo in prihodnostjo, izhodišče razprave pa bo vprašanje identitete in Trubarjevi pogledi nanjo.

Trubarjevo leto se bo sklenilo decembra s srečanjem na Trubarjevi domačiji, ki so ga poimenovali: "Na Trubarjevini v čast Domovini". Maša Pfeifer in Lena Vastl


Povezave:

Koledar prireditev v počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja