Predstavitev knjižnih novosti Alepha in Lambde, ponedeljek, 10. december 2007
V ponedeljek, 10. 12., so v ljubljanskem KUD-u Franceta Prešerna predstavili še zadnje letošnje književne novosti iz zbirk Aleph Centra za slovensko književnost in Lambda Društva Škuc. Pri prvi založbi sta izšli dve novi slovenski deli, druga pa je predstavila kar pet izvirnih prevodov.

Vendar pa tokratna tiskovna konferenca ni minila zgolj ob suhoparnem predstavljanju novosti, ampak so organizatorji poleg obeh slovenskih avtorjev – Vinka Möderndorferja in Lucije Stepančič – na kratek pogovor povabili tudi dve tuji literarni ustvarjalki, Erico Fischer in Mary Dorcey, ter še nekatere zanimive literarne goste.

Najnovejše delo »pesnika po duši« Vinka Möderndorferja, ki je slovenski javnosti v zadnjem času sicer bolj poznan kot pisatelj, gledališki in filmski režiser ter pripovednik, je predstavil recenzent Boris A. Novak in težko bi si zamislili koga, ki bi Möderndorferjeva Razhajanja predstavil bolje. Na kratko je preletel njegovo pesniško ustvarjanje od sredine 70. let prejšnjega stoletja dalje, pri najnovejši pesniški zbirki, ki je po avtorjevih besedah nastajala spontano skozi preteklih šest, sedem let, pa je Novak poudaril predvsem radikalizacijo Möderndoferjeve pesniške besede v primerjavi s prejšnjimi deli. Zaradi popolne odkritosti izrekanja ljubezni – telesne in drugačne – je po njegovih besedah nastala zbirka, ki je »hkrati okrutna in nežna, predvsem pa pristna«.

Najbolj znano delo, ki je bilo tokrat prevedeno, je gotovo uspešnica avstrijske pisateljice, novinarke, aktivistke, soustanoviteljice avstrijskega Novega ženskega gibanja (Neue Frauenbewegung) in prevajalke Erice Fischer (roj. 1943) Aimée & Jaguar. Knjiga, ki jo literarni teoretiki uvrščajo nekam med dokumentarno delo in roman (v slovenščini je bolj roman, ker zaradi zapletov pri avtorskih pravicah v knjigi ni fotografij iz originala, s tem pa delo izgubi precej svoje dokumentarne vrednosti), je bila doslej prevedena v sedemnajst jezikov, po njem je posnet tudi odmeven istoimenski film z Mario Schrader in Juliane Kohler v glavnih vlogah. Avtorica, ki je skupaj s prevajalko Ireno Samide v Ljubljani predstavila delo, osebno takega uspeha ni pričakovala. A vseeno priznava, da ima zgodba elemente uspešnice, saj pripoveduje o tragični »dvakrat prepovedani ljubezni med dvema ženskama v času nacistične Nemčije – med arijsko ženo nacističnega vojaka in preprosto Judinjo.« Čeprav je delo nastalo na podlagi dokumentov, pisem in pričevanj, pa je Erica Fischer vanj vnesla svoje videnje poteka posameznih scen in ji je zato še posebej všeč, da se delo vsaj v slovenskem »okrnjenem« prevodu uvršča bolj med fikcijo kakor pa med dokumentarno gradivo.

Tudi avtorica kratkih zgodb Hrup iz lope, irska pisateljica Mary Dorcey, je sama spregovorila o svoji literaturi. Njene »klasične irske kratke zgodbe« – klasične predvsem v pomenu izražanja tradicionalnih tem v tradicionalnem jeziku – so izšle že leta 1989, pri tem pa je imela, čeprav je v zbirki le nekaj zgodb s to temo, kot lezbična pisateljica veliko problemov in težav. Na Irskem je bilo v 70. in tudi še 80. letih 20. stoletja namreč resnično (pre)nevarno izpostavljati gejevsko in lezbično tematiko. Danes, pravi Mary Dorcey, so se razmere že precej izboljšale in tudi njena dela uvrščajo v številne antologije in učbenike. Hrup iz lope je v slovenščino prevedla Suzana Tratnik.

Po kratkih, a izčrpnih pogovorih z avtorji svojih del, sta tiskovno konferenco zaključila še dva prevajalca. Iztok Ilc je predstavil neposreden prevod japonskega romana avtorice Rieko Matsuura z lezbično zgodbo in preprostim naslovom Natural Woman, Brane Mozetič, sicer tudi povezovalec pogovorov, pa dva prevoda iz francoskega jezika. Obe deli - Nor na Vincenta Hervéja Guiberta, in Močnejše od mene Guillaumeja Dustana – sta napisala avtorja, ki sta umrla zaradi okužbe z virusom HIV, kar pa je tudi snov njunega pisanja. Gaja Pöschl