Sreda, 28. november 2007

Torkovo slavnostno otvoritev 23. knjižnega sejma je zaznamovala podelitev knjižnih nagrad nekaterim soustvarjalcem literarne umetnosti pri nas, med katerimi so najodmevnejše tri: nagrada za življenjsko delo (letošnji dobitnik je Slavko Pregl), nagrada za najboljši literarni prvenec (Gabriela Babnik) ter nagrada za mladega prevajalca (Nada Grošelj).

Tako je Združenje založnikov pri GZS podelilo Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo založniku, uredniku, mladinskemu pisatelju in predsedniku Društva Bralna značka Slovenije Slavku Preglu, ki mu pripisuje precejšnje zasluge pri razvijanju bralne kulture v Sloveniji, saj v tej funkciji širi zavest o pomenu literature tudi med mladimi. Žirija je poudarila, da tekom svojega 40-letnega delovanja nenehoma skrbi za mednarodno uveljavljanje slovenskega založništva in avtorjev, za kar je prejel tudi številne nagrade tako doma kot tudi v tujini. Poleg ustvarjanja na literarnem, založniškem in publicističnem področju je Pregel urednik in organizator več kot 50-ih izvirnih likovnih monografij.

Gabriela Babnik, strastna poznavalka afriške celine in kulture, si je z romanom Koža iz bombaža prislužila nagrado za najboljši literarni prvenec, za katerega se je letos potegovalo 5 leposlovnih del. Tokrat je mladi pisateljici uspelo prepričati žirijo z romanom z izvirno in domisleno zgodbo o intimnem srečanju moškega in ženske, ki prihajata iz povsem različnih geografskih in kulturnih svetov, afriškega in evropskega.

Najboljša mlada prevajalka je po mnenju Društva slovenskih prevajalcev  Nada Grošelj, ki je prepričala s prevodoma Ugrabitev Prozerpine Klavdijana in Zgodovina branja Alberta Manguela. Kot so zapisali v obrazložitvi, »je prevajalka v modernem jeziku in v prožnih heksametrih poustvarila naivno očarljivost in baročno retorični izraz Klavdijanove pesnitve. Drugo nagrajeno besedilo, Zgodovina branja, je prevod intelektualno izredno bogatega dela, po svoji sproščeni berljivosti pa tudi avtonomen prispevek k slovenski esejistični kulturi.«

Ob odprtju letošnjega, že 23. knjižnega sejma, so organizatorji podelili še krilatega leva za najbolj kakovostno izdelavo knjige, ki ga podeljuje Združenje grafičarjev pri GZS, slednjega je dobil Gorenjski tisk za knjigo Cubo slaščice; nagrade za najlepšo slovensko knjigo 2007 na področju oblikovanja pa so prejeli Matjaž Wenzel, Peter Škerl in Helena Vrišer, Matjaž Tomažič, Mateja Jenič in Radovan Jenko.

Na odprtju sejma so nastopili letošnji Ježkovi nagrajenci, člani Teatra Narobov, ki so govore in podelitve številnih nagrad popestrili z improvizacijo na temo upovedovanja zgodb, zbrane pa je nagovoril publicist, fotograf in filozof Evgen Bavčar. Odprtja sejma so se udeležili tudi eminentni gostje, kot so bodoči predsednik države Danilo Turk, minister za kulturo Vasko Simoniti ter ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Uran. Novoizvoljeni predsednik je poudaril osrednji pomen literature v kulturi, saj so knjige tudi v razvoju njegove osebnosti in pogleda na svet odigrale pomembno vlogo. Kot problem pa je izpostavil cene knjig, ki da so vedno predstavljale težavo, zato ni čudno, da prodaja knjig upada, medtem ko je na razpolago na izposojo širok spekter knjig v slovenskih knjižnicah. Če lahko pričakujemo zavzemanje s strani bodočega predsednika Slovenije za višje subvencije in večjo podporo pisateljem ter talentiranim mladim, ki to želijo postati, a praktično nimajo finančnih pogojev, bomo izvedeli v času predsednikovega mandata, seveda v upanju na boljše čase za slovensko knjigo. Maja Papič


Povezave:

Kulturno brbotanje vsega, kar spremlja knjigo