| Vesolje, tam sem jaz doma | | Natisni | |
| Prispeval Staša Pavlović |
| Četrtek, 08 November 2007 14:33 |
|
Simpozij Strniševa vesolja, posvečen pesniku Gregorju Strniši, Cankarjev dom, 6. november 2007
 V soorganizaciji Študentske založbe in Cankarjevega doma je v torek, 6.novembra, v konferenčni dvorani Cankarjevega doma potekal simpozij Strniševa vesolja, posvečen pesniku Gregorju Strniši. Na simpoziju je v dobrih šestih urah nastopilo deset referentov (Peter Kolšek, Gorazd Kocijančič, Andrej Božič, Vid Snoj, Tomaž Zwitter, Miklavž Komelj, Veno Taufer, Tomaž Toporišič, Janez Strehovec in Dragan Živadinov), ki so se Strniševega življenja, njegovega dela, recepcije njegovih del, lotevali zelo interdisciplinarno. Tako smo v enem popoldnevu lahko osvetlili naše poglede in razmišljanja ne le o Strniševem pesništvu, ampak tudi o drugih pomembnih, a mnogokrat prezrtih literarnih, pa tudi neliterarnih temah.
Na Airbeletrini smo za vas pripravili kratek presek drugega dela simpozija, na katerem so poleg moderatorja Aleša Štegra sodelovali Vid Snoj, Tomaž Zwitter in Miklavž Komelj. Antični mit pri Gregorju Strniši Vid Snoj je svoje predavanje naslovil Moderna mitopoeza Boža Voduška in Gregorja Strniše, v njem pa je razmišljal o moderni rabi antičnega mita pri obeh pesnikih. Pri Strniši se je posebej dotaknil njegovega Inferna, dveh ciklov po pet pesmi, ki je po Snojevem mnenju najdoslednejša pesnitev metafizičnega nihilizma v slovenski poeziji. Antičnost Strniševe pesnitve je razlagal z mitom o Minotavru, pošasti s človeškim telesom in bikovo glavo, ki se v Infernu pojavlja kot oko, ki te zagleda in ga ti ne vidiš, oko minotavra, oko smrti, ki gleda, a ni videno. Tu dalje razvija tezo o nepremagljivosti smrti, ki izhaja ravno iz prejšnje sintagme; če oko smrti gleda, a ni videno, ni soočenja, čemur sledi, da tudi dvoboja ne more biti, brez dvoboja pa ni možno premagati smrti. In zmaga smrti je zmaga usode, tako v Infernu, kot tudi v starih grških mitih. Obenem se je Snoj ustavil še pri sami recepciji poezije Gregorja Strniše v tistih časih, ko je začel ustvarjati in takrat, ko je že bil afirmiran. Literarna javnost je po Snojevih besedah takrat bila pod velikim vplivom marksistične oblasti, ki je kot temeljno sestavino Strniševe poezije prepoznala alienacijo, poezijo kot tako pa imenovala alienirano poezijo. Strniša in sodobno razumevanje vesolja Od mitopoeze in marksistične recepcije pa smo se z doktorjem astrofizike Tomažem Zwittrom potopili v kozmično ozadje Strniševega ustvarjanja, v svet, ki je pred dvajsetimi leti umrlega pesnika navdihoval in tematsko barval njegovo poezijo. Če Strnišo vsi poznamo kot velikega pesnika in dramatika, pa tudi pisca popevk, nam najbrž ni znano, da je bil nekaj časa inštruktor matematike, uspešen povezovalec naravoslovja in literature, kar se poleg manj konkretnih kozmičnih motivov v večini njegovih pesmi kaže predvsem v Relativnostni pesnitvi, ki je, po Zwitterjevih besedah, napisana ne le literarno, ampak tudi znanstveno dovršeno. Vesolje mu je bilo nenehen izziv, predstavljalo mu je mir, ambient, čas za razmislek. Strnišev čas je bil čas prvih večjih poti v vesolje: Sputnik, Lajka, Gagarin, osvajanje lune, prvi pristanki na drugih planetih. Kakšna bi le bila njegova poezija, če bi živel danes, če bi ga danes navdihovala vesolja, o katerih vemo že toliko več, a glede na njihove razsežnosti še vedno prav tako malo kot takrat? Zaprto vesolje Drugi del simpozija je sklenil Miklavž Komelj, ki se je prav tako najbolj obračal h kozmičnemu vidiku Strniševe poezije, le da tokrat ne v astrofizikalnem, temveč v literarnovsebinskem smislu. Če je vesolje jajce v katero smo zaprti, je po Komeljevih besedah Gregor Strniša ves čas praskal po tej lupini jajca, da bi se vsaj malo pripraskal skozi. Kozmičnost tako ni samo v besedah, ki se pogosto pojavljajo (zvezde, vesolje, luna), ampak tudi v samem dojemanju sveta, ki se nas dotika skozi Strnišev jezik. In ker je, po Komelju, jezik ljudi še otrok, ne čudi, da se je ravno Strniša dosti ukvarjal tudi z literaturo za otroke. Zadnji del njegovega opusa, zadnje ustvarjalno obdobje je bilo vso v duhu zgolj otroških knjig (s čimer se je vrnil k svoji prvi pojavitvi v javnosti, ko je ilustriral otroške zbirke svojega očeta Gustava Strniše). V slovenskem literarnem prostoru je pri obravnavi opusa priznanih avtorjev še vedno predsodek do njihovih del za otroke, ki se nikoli ne obravnavajo enakovredno z ostalimi deli istega avtorja. Kar ni prav, še pravi Komelj, kajti pravljica kot ena tipičnih otroških zvrsti je nekaj čudovitega, ker vedno vodi obenem naprej in nazaj. Povzetki treh razmišljanj o Strniši, iz čisto različnih vidikov in izhodišč, so lahko spodbuda za širši razmislek in nestandarno percepcijo Gregorja Strniše, ki gre dalje od zgolj pasivnega branja njegovih pesmi, in se pomakne k poglavjem, ki se skrivajo za prebrano vsebino. Ravno te dni je pri Študentski založbi izšla tudi knjiga Zbranih pesmi Gregorja Strniše, kajti, kot pravijo na založbi: Glede na to, da je večina njegovih pesniških knjig izšla pred več kot tridesetimi leti, v zelo omejenih nakladah in jih praktično ni več moč dobiti niti v knjižnicah, ponuja izdaja Zbranih pesmi nujno potrebno platformo za nadaljnje ukvarjanje z enim največjih besednih ustvarjalcev vseh časov pri nas. In prav zato je pohvalna tudi izvedba samega simpozija. Tovrstna srečanja raznih strok in razmišljanj, ki se vsa stikajo v eni izvorni točki, to je v enem avtorju, niso le priložnost za druženje ali izvirna promocija knjige, ampak pomemben korak k nadaljevanju raziskovanja in k širjenju razmisleka ter dialoga o literaturi. Kajti, kar je zapisano, ostane zapisano, táko kot je. Kar je slišano, pa ostane v poslušajočih in obstaja možnost, da se v njih preoblikuje, da v njih spodbudi želje po novih vedenjih, po novih raziskovanjih, po ponovnih branjih. Če je Gregor Strniša kozmični pesnik, pesnik strukturacije, eksistencialist, če je pisal poezijo, drame, popevke in zgodbe za otroke, če o njem lahko ob isti mizi razpravljajo profesorji, pesniki, režiserji, prevajalci in fiziki, je to najbrž dovolj velik pokazatelj Strniševega širokopoteznega doprinosa slovenski literaturi in kulturi nasploh. Staša Pavlović -- Fotogalerija dogodka |
Naključni prispevki: |
Kresnice pred kresno nočjo: finalna peterica za nagrado kresnikAirBeletrina | Sreda, 23 Maj 2012  Danes, 23. 5., točno mesec dni pred podelitvijo kresnika, nagrade, ki jo za najboljši slovenski roman vsako leto podeljuje časopisna hiša Delo, je žirija razglasila pet finalistov, ki so se prebili v ... Beri dalje ... |
Ruski literati na ulicah MoskveKristina Pranjič | Petek, 18 Maj 2012  V Moskvi se je prejšnjo nedeljo za nekaj časa ustavil promet, ko je 12 pomembnejših ruskih piscev na Trgu Puškina pričelo z mirovnim protestom. Pridružilo se jim je okrog 10.000 ljudi, ki so skupaj s ... Beri dalje ... |
Letošnji knjižni sejmi v znamenju ruske literature (Read Russia)Kristina Pranjič | Četrtek, 17 Maj 2012  Program Read Russia, ki spodbuja prepoznavnost sodobne ruske literature v tujini, je bil aprila predstavljen na knjižnem sejmu v Londonu. Ne preseneča, da bo tudi največji ameriški knjižni sejem, Book... Beri dalje ... |
Preminil Carlos FuentesAirBeletrina | Torek, 15 Maj 2012  Z obžalovanjem sporočamo, da je v bolnišnici v Mehiki pred le nekaj urami umrl slavni pisatelj Carlos Fuentes, najbrž najopaznejši mehiški romanopisec. Star je bil 83 let; svoj prvi roman je objavil... Beri dalje ... |
Alžirska vojna v stripuNina Gostiša | Torek, 15 Maj 2012  Letos mineva petdeset let od konca alžirske osamosvojitvene vojne, ki velja za črno packo v francoski polpretekli zgodovini in ki se je mnogi, predvsem muslimansko prebivalstvo severne Afrike, neradi ... Beri dalje ... |
Nagrada HAZU za roman Mira GavranaUredništvo | Petek, 11 Maj 2012  Hrvaška akademija znanosti in umetnosti je letošnjo nagrado za najvišje znanstvene in umetniške dosežke v Republiki Hrvaški podelila Miru Gavranu za njegov roman Kafkin prijatelj (Kafkov prijatelj)... Beri dalje ... |
Nagrade za znanstvenofantastična delaAirBeletrina | Četrtek, 10 Maj 2012  V zadnjih dneh je bilo kar se literarnih nagrad tiče izredno živahno v žanru znanstvene-fantastike. Britansko Arthur C. Clarke Award je letos prejela pisateljica Jane Rogers (na sliki levo) za rom... Beri dalje ... |
Novice o HouellebecquNina Gostiša | Sreda, 9 Maj 2012  Bilo je septembra lani, ko so francoski časopisi poročali o skrivnostnem izginotju kontroverznega pisatelja Michela Houellebecqa. Avtor uspešnic Razširitev področja boja, Osnovni delci, Možnost otoka ... Beri dalje ... |
Odšel je Pierre MagnanNina Gostiša | Ponedeljek, 7 Maj 2012  V 89. letu starosti je umrl francoski pisec približno tridesetih detektivskih romanov, Pierre Magnan. Vse svoje življenje je preživel v Provansi, ki ga je močno zaznamovala. Šolanje je zaključil že z... Beri dalje ... |
Prazni sedeži v Académie françaiseNina Gostiša | Ponedeljek, 30 April 2012  Elitna in nekoliko konzervativna Académie française med svoje vrste ne sprejme zlahka novih »nesmrtnih«, ki nadomestijo preminule izmed skupine štiridesetih, ki jim pripada čast zasedati sedeže na ... Beri dalje ... |
Dmitry Gluhovsky v LjubljaniKristina Pranjič | Petek, 27 April 2012  Mladi ruski pisatelj in novinar Dmitry Gluhovsky je avtor znane znanstvenofantastične uspešnice Metro 2033. Njegov romaneskni prvenec mu je leta 2007 prinesel nagrado Evropskega društva za znanstveno ... Beri dalje ... |
Tomaž Šalamun vitez Pesniškega turnirja 2012Jaruška Majovski | Sreda, 25 April 2012  Založba Pivec vsako leto prireja Pesniški turnir, ki iz leta v leto predstavlja vse bolj pomembno in obiskovano pesniško prireditev. Letošnja 12. izvedba se je zaključila v Kazinski dvorani SNG Maribo... Beri dalje ... |
CSI: literaturaknjigožrec | Sreda, 25 April 2012  Življenje ni samo bolj čudno od fikcije, ampak ima tudi večji občutek za melodramo. Tako je razmišljal knjigožrec, ko je v nekaj dneh porabil že šesti paket odišavljenih in ekstra mehkih robčkov. Vse ... Beri dalje ... |
Deset nominiranih romanov za nagrado kresnik 2012Jaruška Majovski | Torek, 24 April 2012  Delova nagrada kresnik za najboljši roman preteklega leta je za ljubitelje slovenske književnosti in spremljevalce slovenske literarne scene nepogrešljiv dogodek. Miran Hladnik, predsednik žirije, in ... Beri dalje ... |
Film Russian Libertine in Viktor JerofejevKristina Pranjič | Torek, 24 April 2012  Kaj se zgodi, ko se eden najpomembnejših sodobnih ruskih avtorjev, Viktor Jerofejev znajde na filmskemu platnu? Proces upovedovanja v gibljivi sliki je seveda nadvse drugačen od privajenega književneg... Beri dalje ... |
Flammarion na razprodajiNina Gostiša | Ponedeljek, 23 April 2012  Ko je založnik Henri Flammarion leta 1876 ustanovil istoimensko založniško hišo, je ta sprva sodelovala s klasičnimi in popularnimi avtorji, kot sta na primer Zola in Maupassant, nato pa je svoj inter... Beri dalje ... |
Na 17. Slovenskih dnevih knjige podeljeni nagradi za najboljšo kratko zgodbo in najboljši esejUredništvo | Petek, 20 April 2012  Na ponedeljkovi svečani otvoritvi 17. Slovenskih dnevov knjige sta bila razglašena nagrajenca natečajev za najboljšo kratko zgodbo (razpisala sta ga DSP in revija Sodobnost) in za najboljši slovensk... Beri dalje ... |
Podeljena Goncourtova nagrada za najboljši prvenecNina Gostiša | Četrtek, 19 April 2012  Francoska literarna javnost vsako leto z zanimanjem pričakuje objavo imena prejemnika prestižne Goncourtove nagrade za najboljše francosko prozno delo, izdano v tekočem letu. Poleg glavne nagrade, p... Beri dalje ... |
"Naj za trenutek odložijo svoje pero"Uredništvo | Torek, 17 April 2012  V ponedeljek, 16. aprila 2012, so »odložili pero« in se z moderatorko Nelo Malečkar o ustvarjanju pogovarjali Mojca Kumerdej, Miha Mazzini in Jani Virk. V posnetku ponujamo nekaj odlomkov pogovora: ... Beri dalje ... |
Zaključni večer IRIU-jevih ustvarjalnicUredništvo | Četrtek, 12 April 2012  »Ko je komisija IRIU ustvarjalnic prejela v roke debelo skripto skupaj vezanega materiala, je bilo jasno, da ne izbiramo pesnikov, temveč poezijo. Iskali smo govorico, ki bi nas kljub neizbrušenosti... Beri dalje ... |
Kaj prinaša novi roman Janija Virka?Uredništvo | Četrtek, 5 April 2012  Pisatelj Jani Virk se že dolga leta študijsko posveča srednjemu veku: iz tega zanimanja sta zrasla že diploma in doktorat, sedaj pa tudi roman. Delo Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim je s sogo... Beri dalje ... |
Odprlo se je Miniministrstvo za umetnostUredništvo | Nedelja, 1 April 2012  Z nastopom petinštiridesetih pesnic in pesnikov ter glasbenim nastopom Boštjana Narata se je v ljubljanskem Inštitutu IRIU v petek, 30. marca, odprlo Miniministrstvo za umetnost. »Vsak dan poslušamo o... Beri dalje ... |
Vnovič nagrajen roman Maje Haderlap: presežek slovenskega peresa v nemškem jezikuManca Renko | Sobota, 31 Marec 2012  Maja Haderlap, koroška Slovenka, je v Avstriji dobila že tretjo nagrado za svoj romaneskni prvenec Angel pozabe (Engel des Vergessens). Po eni najbolj uglednih nagrad nemškega prostora, nagradi Inge... Beri dalje ... |
Že pet knjižnih izdaj Mentorjevih prevajalnicUredništvo | Sreda, 28 Marec 2012  V torek, 27. marca 2012, je v Modri sobi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani potekala predstavitev dosedanje založniške dejavnosti Mentorjevih prevajalnic. Mentorjeve delavnice prevajanja, ki ... Beri dalje ... |
Slovo od Antonia TabucchijaUredništvo | Ponedeljek, 26 Marec 2012  V Lizboni, mestu, v katerem je v obdobju Salazarjeve diktature ambientiran eden od njegovih najbolj znanih romanov, Navaja Pereira, je ugasnilo življenje italijanskega pisatelja in esejista Antonia ... Beri dalje ... |
Alojzu Rebuli nagrada Mario Rigoni SternUredništvo | Sobota, 24 Marec 2012  Zamejski pisatelj, dramatik in esejist Alojz Rebula, ki je leta 2005 prejel nagrado kresnik za roman Nokturno za Primorsko, je za isti roman (v italijanščino – Notturno sull’Isonzo – ga je prevedla ... Beri dalje ... |
Cenzura Božanske komedije?Jaruška Majovski | Četrtek, 22 Marec 2012  V italijanskih srednjih šolah (zlasti gimnazijah) je Dantejeva Božanska komedija obvezno branje, ki zavzema velik del programa zadnjih dveh letnikov. Srednjeveška religiozno-alegorična pes... Beri dalje ... |
Polfinalisti Pesniškega turnirja 2012Uredništvo | Petek, 16 Marec 2012  Na nagradni natečaj, ki ga Založba Pivec že 12. leto razpisuje za najboljšo izvirno neobjavljeno pesem, je letos prispelo rekordno število pesmi, in sicer kar 193. Strokovna žirija (Barbara Korun, L... Beri dalje ... |
V Trstu odkrili ilustriran rokopis Hermana HessejaUredništvo | Sreda, 14 Marec 2012  Herman Hesse, Nobelov nagrajenec, avtor Siddharte ter Narcisa in Zlatousta, se je leta 1919 preselil v švicarsko Montagnolo, v tistem obdobju priljubljeno letovišče, kjer so se zadrževali umetniki, ... Beri dalje ... |
Male ignorirane knjige: založniški projekt Kuda KentaverUredništvo | Ponedeljek, 12 Marec 2012  Nihče ne pravi, da morajo biti pesniške zbirke vedno zaključena dela, ki jih izdajo stalne slovenske založbe; proti taki praksi med drugim govori dejstvo, da so nove zbirke le redko pospremljene z zad... Beri dalje ... |
- 0
- 1
- 2
