Četrtek, 14. junij
Josip Stritar, ki je v svojih mlajših letih veljal za pretanjeno kritiško oko, je z lucidnim, globokoumnim ter natančno formuliranim uvodnim esejem k drugemu natisu Prešernovih Poezij (1866) s preroškim občutkom za literarno klasiko očrtal pot danes najvidnejšega slovenskega poeta. S svojimi neusmiljenimi Kritičnimi pismi je kmalu zatem zamajal še pesniški piedestal takrat vrlega Koseskega. Od 19. stoletja se je čas že odvrtel, število literarnih ustvarjalcev namnožilo, toda spremljevalka natisnjenih izdaj še vedno ostaja pronicljiva literarna kritika, ki je v kakovostni literarni analizi, interpretaciji gotovo pomembna sopotnica književnega dela, morda celo nezamenljiva vzpodbujevalka tako literarnih ustvarjalcev kot tudi bralcev.

V znak literarne kritike, ki ne pojmuje zgolj ocenjevanja, literarnega seciranja, temveč pomeni poglobljeno študijo dela, so na Društvu slovenskih pisateljev danes že desetič zapored podelili Stritarjevo nagrado, da bi z njo opozorili na mlada obetavna kritiška peresa. Letošnje jubilejno priznanje za mlado kritiko je prejela Tina Kozin.

»Naše kritiške vrste so postale bogatejše za razsodno in rahločutno kritičarko, ki nikakor ni muha enodnevnica,« je o Kozinovi v utemeljitvi Stritarjeve nagrade zapisala umetniško-strokovna žirija, ki ji je predsedoval Mitja Čander, sestavljala pa sta jo še pisatelj in urednik Aleš Čar ter kritik Gorazd Trušnovec, lanski dobitnik nagrade za mlado kritiko.

Radijka Tina Kozin (1975), ki je svoje prve literarne ocene objavila prav na nacionalni radijski hiši, se je kot literarna teoretičarka uveljavila tudi v tiskanem mediju. Kozinova kritike objavlja v Večerovi Čitalnici, dnevniku Delo ter v revijah Literatura in Dialogi. Za Radio Slovenijo je danes ob prejetju nagrade dejala, da se včasih znajde v toku abstraktnega in ni vedno prepričana, če je njena interpretacija tista prava. Letošnja Stritarjeva nagrajenka, ki se rada podpiše tudi pod spremne besede h knjižni beri, je na podelitvi še povedala, da kritike kdaj sprožijo veliko osebnih zamer, kar lahko pripišemo tudi slovenski majhnosti.

Prvi kritiški nagrajenec Mitja Čander je ob današnji deseti podelitvi nagrade dejal, da je morda čas za »konceptualni razmislek« o nagradi. Čander je ob tem spregovoril o možnostih za razširitev Stritarjeve nagrade, zanjo bi se lahko potegovali tudi starejši literarni kritiki oziroma bi kritiško priznanje lahko zajelo širše področje umetniške kritike.

Do sedaj so Stritarjevo nagrado že prejeli uveljavljeni literarni teoretiki in kritičarji - Čander, Petra Vidali, Ignacija Friedl, Vanesa Matajc, Urban Vovk, Lucija Stepančič, Alenka Jovanovski, Petra Pogorevc, Gorazd Trušnovec in zadnja Kozinova. Najbolj prodornemu kritiškemu očesu bo Društvo slovenskih pisateljev Stritarjevo nagrado za mlado kritiko prihodnje leto podelilo enajstič. TR

Povezave:

Književna kritika mora vrednotiti (VEČER na spletu)