AirBeletrina | CENZURA!

Nahajate se: airBeletrina

Scena

Zgodilo se je

CENZURA!

| Natisni |

Prispeval Ana Bogataj, foto: Urška Boljkovac

Sreda, 24 November 2010 08:08

Moto: Kdor ima jajca, naj prvi vrže kamen, opa, granitno kocko, kot dijaki in študentarija v parlament.

Začelo se je že enkrat odzdavnaj, tako odzdavnaj, da o tem govore le še stare bajke inu pripovedke, ki so si jih naši dedi tako radi pripovedovali ob tabornem ognju, ko so se hajkali naokrog s puškami na ramah, ampak ne bomo o tem, kaj vse so počeli, ker se je o tem dolga leta lahko govorilo le čisto potiho in prav nič na glas, ker se je o tem lahko govorilo le v knjigah, ki so opisovale junake na pravi strani svobode, ker so o njih lahko pisali le tisti na pravi strani, ampak ne bomo o tem, ker danes živimo v lepih demokratičnih časih, ko se lahko vsakdo preimenuje v Janeza Janšo, ko lahko vsakdo pove, karkoli hoče, in ne velja več tista: misli, kar hočeš, govori, kar moraš, saj ni več zloglasnih členov, ki bi nam prepovedovali svobodo govora. Umetnost je v naši družbi cenjena dobrina, tako cenjena, da se z njo ukvarjajo celo sodišča, ti vrhovni organi reda in modrosti, ki nam zapovedujejo, da smo vsi enaki kot v reklami Vsaka ima svoj faktor, enaki pred zakonom, zato naj si neki umetniki že enkrat nehajo domišljati, da so oni pa vsaj malo drugačni in da zato lahko v imenu umetnosti počnejo, kar se jim zljubi, da vznemirjajo naše ljudstvo s svojimi provokacijami, pa da trdijo, da tisto v knjigah in predstavah nič ni res in da jim zatorej nihče nič ne more – o, takim sodišče ne naseda, ampak jim stopi na prste in jih obsodi – in to V imenu ljudstva!, pa čeprav na zaprti obravnavi, v bistvu v zaprti dvorani v Gleju, kjer se te dni vrši poldokumentarna predstava, opremljena s sloganom, ki ga nekajkrat ponovi nastopajoča tožilka (Maruša Kink): vse v predstavi je izmišljeno in vsaka podobnost z resničnim dogajanjem je zgolj naključna, čeprav prizori nekam preveč spominjajo na resnične dogodke, na resnične sodne obravnave umetnikov, pa tudi nastopajoči vsaj malce spominjajo nanje. Recimo kavboj Pikalo, ki se prvi znajde na Kavboj Pikalo (foto:Urška Boljkovac)

zatožni klopi, no, na barskem stolčku, in nam odbrenka na svojo kitaro pesmico o Džoniju Makaroniju, ki caplja po Afriki, za njim pa dva fašista polento mešata, nato to pesmico še malo priredi, jo hudomušno spremeni, doda vanjo policaja, ampak nobenega točno določenega z nobenim znanim vzdevkom, da ne bo kakšnih težav, tako kot jih je imel, ko je že kot otrok to isto pesmico malo priredil in vanjo vtaknil viski, da bi bil zabaven svojim vrstnikom, a stroga učiteljica tega ni razumela kot šalo, ampak zares, zato je bil kaznovan. Takrat se je umetniška svoboda prvič srečala z zakonom in oblastjo, ki sta v predstavi postavljeni v pravljični okvir, da ne bi bilo vse skupaj preveč realistično in bi se, bognedaj, v predstavi še kdo spoznal – tako je nekoč živel kralj (Rok Kunaver), ki je imel tudi dvornega norca (Vasilij Vasko Polič), da ga zabava, medtem ko so mu drugi umetniki njegovega kraljestva žrli živce s svojo umetniško svobodo, da je morala oblast, ki jo kralj predstavlja, ves čas posredovati. Alegorični okvir pravzaprav učinkuje le kot vezno tkivo predstave, ki poveže raznorodne nastope umetnikov, ki jih povezuje le to, da so prišli navzkriž z zakonom ali javno moralo. So norci tako kot kraljev norec, ki ves čas predstave govoriči neumnosti in absurde, žali publiko in se ji v naslednjem prizoru opravičuje, kajti norcem (in umetnikom, ki so nič drugega kot norci) je vse dovoljeno, tudi to, da publiko oborožijo z jajci in granitnimi kockami, tako kot spešl gest Janez Janša, ki se na odru za zaščitnimi očali nemo muza občinstvu, ki se kar naenkrat nepripravljeno znajde pod sojem luči. Vloge se zamenjajo, kamera na odru snema dogajanje v publiki, ki je izzvana, da pokaže, kdo ima jajca, kdo si upa narediti nekaj proti pravilom, ker metati jajca in granitne kocke v nekoga najbrž res ni zelo civilizirana gesta, to si lahko privoščijo le bodoči intelektualci na protestu, dijaki in študentje, ki so razbijali okna parlamenta, mi pa smo tako lepo naučeni, kulturni ljudje, ki hodimo na predstave, zato le malokatero jajce pade v boju za svobodo umetnosti. Gledalcem aktivna vloga ni najbolj pogodu, zato je predstava ljudstvu bolj všečna prav do te točke preloma, ker do nje lahko v miru sedijo in le odobravajoče kimajo z glavo ob nastopih obtoženih pisateljev.

Za kavbojem Pikalom na oder pride gospa Breda Smolnikar, doma iz ruralnega okolja izpod Kamniških Alp, bi človek rekel takole na prvi pogled, da ne bi nikomur storila ničesar žalega, ampak ne, Gospo je pet žensk, 5 žensk.com, obtožilo, da v njeni pripovedki Ko se tam gori olistajo breze prav grdo govori o njihovi družini, še prav posebej pa o materi in očetu, da je bila njihova mati najmanj slovenska Matahari, ki je s pomočjo seksa, dosledno po amerikansko s širokim e-jem, preko postelje od očeta izsilila čisto vse, kar je hotela – skoraj dobesedno takole piše v sodnih spisih, medtem ko je Smolnikarjeva v svojo pripovedko le napisala, da se je Rozina, kot je bilo njeni miceni, prav prisrčni junakinji ime, usedla Brinovcu, svojemu kasnejšemu možu, v naročje, sicer že pred poroko, ampak sta se potlej čisto takoj poročila, in prav po nedolžno, ker niti ni vedela, kaj je tisto trdo, kar ima v žepu, ampak, jojmene, o tem sploh ne bi smeli pisati, je sodišče prepovedalo, zato je naša nabrita Gospa – tak psevdonim je namreč imela še v časih, ko so bile vse druge še tovarišice – izdala še knjigo Ko se tam gori ne olistajo breze, cenzurirano izdajo, v kateri so med tekstom prazni prostori z napisom sodno cenzurirano, pa prestrašeno in zakodirano jecljajočo Kkko ssse tttam gggori ooolistajo bbbreze. Še prej je pripovedke zaklenila, da jih bralec lahko bere le na lastno odgovornost, jih celo sežgala na grmadi, logično, če so bile pa tako sporne, da jih je morala umakniti iz prodaje in za vsako knjigo, ki jo je še kdo imel, plačati odškodnino zaradi blatenja imena in izkrivljanja resnice – in to tako bajno odškodnino, da je s svojo malo pokojnino nikakor ne bi mogla poravnati, zato je raje v samozaložbi še naprej izdajala knjige, recimo zvočno Ko se tam gori olistajo breze, ker beseda bojda v tej državi še ni prepovedana, in pa tisto, meni najljubšo, če se to sploh lahko na glas pove, Najbolj zlato dépuško pripovedko o ihanski ruralki, v kateri nastopajo isti junaki kot v inkriminirani pripovedki, ampak voda pa teče navzgor, da ne bo moglo sodišče spet kaj po svoje tolmačiti, da ne gre za izmišljeno pripovedko o krajih, kjer ne govorijo črke f, ker je preveč vulgarna. Takšnih besed se ne brani junak Vojnovićevega romana Čefurji raus! Marko Đorđić (Aleksandar Rajaković – Sale), čeprav tistih na f pravzaprav niti ne uporablja, saj je balkanski besednjak na tem področju dovolj bogat, da so policisti v njem še vse kaj drugega kot šupci. Pa saj to že vemo, da so ti vse skupaj vzeli smrtno resno in podali kazensko ovadbo zoper pisatelja, ki naj bi jih žalil in kazal v negativni luči. Pisatelj se v posnetem prizoru »sojenja« zagovarja kot nedolžen, vso težo krivde pa zvali na svojega junaka, ki pravi, da v knjigi enostavno ne more biti vse res, če pa med drugim piše tudi, da so Fužine Hollywood.

Potem se vse skupaj začne malo vleči, da na dan pride tisto obrabljeno nelagodje v kulturi, ko komaj čakaš, da bo konec in pogleduješ na uro, najbrž je to tudi namen, da potlej besede kralja ne gredo takoj čez obe ušesi, tiste o tem, koliko denarja gre vsako leto Ministrstvu za kulturo, za tole kulturo, dame in gospodje, veste, koliko inkubatorjev bi lahko kupili s tem denarjem, da bi človek povabil kar samega Miša Mrkaića na ogled, ki bi imel zagotovo veliko povedati vsaj o Ivu Tabarju, če že o kom drugem ne. Kakšna umetnost pa je to, da si je dal umetnik pred leti v performansu Intubacija v sapnik vstaviti cevčico in priključiti na respirator, pomagal pa mu je tim izolske bolnišnice. Javnost ni bila kaj prida navdušena, kdo bo pa sedaj vse to plačal, pa to tudi etično ni, zdravega človeka priklopiti na aparate, ki sicer rešujejo življenja, kaj pa Hipokratova prisega, da ne bodo s svojim delom zdravniki nikomur škodovali, in potem postane nekoliko bolj jasno, zakaj si je umetnik

moral sam zvrtati luknjo v koleno. Na predstavi si lahko ogledamo posnetek, ko si sam svoj mojster iz rane na trebuhu potegne metek, da občinstvo med prizorom ne ve točno, kaj bi s svojim pogledom, ga umika nekoliko v tla, pa na uro in čaka na konec, ker so jih že pred tem dodobra skušali vznemiriti s tistimi jajci in kockami, ampak je vse skupaj naletelo na ravno nasproten učinek: publika se ne pusti izzivati in raje pasivno čaka na konec, se previdno odmika Tabarju v zaščitni obleki proti nuklearnemu sevanju, ki leze skozi publiko in s svojo piskajočo aparaturo preverja žarčenje. Mučno in niti ne dovolj močno, čeprav naj bi šlo za prikaz, da je nuklearna fizika poleg duhovništva in zdravniškega poklica zadnja enklava mitskega v sodobnem svetu – tega iz same predstave sicer ne izvemo, lepo pa to piše v spremljajoči knjižici, ki jo prejme vsak gledalec, ampak kaj, ko je tudi ta cenzurirana, zares zelo cenzurirana, da ja ne bi prišlo do kakšnega škandala, do kakšne neprijetne objave, bolje je, da umetnost ostaja skrita za zidovi institucij, ker med ljudmi dela samo škodo. Zato nas med predstavo tožilka v kostimčku in s prijazno prisiljenim nasmeškom na obrazu opozori, da snemanje in fotografiranje ni dovoljeno, pa saj tudi če bi bilo, je bolje, da se tega ne počne, ker potem lahko pride celo do tega, da se roka zakona spravi nad časopis, ki objavi članek in fotografijo predstave. Točno to se je pripetilo zaradi Marije zavetnice s plaščem s Ptujske gore, ki sta jo umetnici iz dua Eclipse v performansu 11 In emotion we break po svoje interpretirali, da se je ena od umetnic preoblekla ali bolje rečeno slekla v Marijo in pod svoj plašč ljubezni in varnosti namesto občestva vernikov vzela vse svoje ljubimce. Pa so se pritoževali kar po vrsti od predsednikov odbora za verske skupnosti do nadškofa in tako dalje, ker so bila prizadeta verska čustva, ker si niso mislili, da imajo v teh krajih toliko proti Mariji, že tista plošča s podgano je bila višek, o, mati, kaj so ti storili, da je še dobro, da ne poznajo Bertoncljevega stripa na to temo, ampak to bomo raje zamolčali, ker imajo vse sorte špiclji velike oči, vsekakor pa takoj pomislimo na vzporednice s tisto slavno nizozemsko Alahovo karikaturo, da res ni čudno, da so nastop umetnic Eclipse iz predstave na režiserjevo željo raje odstranili, seveda ne zaradi cenzure, ampak zaradi kreativnega nesporazuma, logično, da se vprašamo, kje je meja med humorjem, norčevanjem in žaljenjem, da se vprašamo, ali je v umetnosti res vse dovoljeno in najbolj pomembno: ali je vse dovoljeno za davkoplačevalski denar? Ali je morda, kljub temu da je umetnost prostor popolne svobode, dovoljeno le toliko časa, dokler je zabavno in smešno, ko pa postane preresno, pa že ni več zanimivo, da je treba z umetniki kar na zatožno klop in nadnje s tožbami pa policijo, da človek ne more drugače, kot da si ne bi še par dni požvižgaval pesmice kavboja Pikala o tem, kako težko je v naši domovini biti pisatelj, ker je pisateljem treba jebat mater – včasih se proti absurdu drugače kot s cinizmom enostavno ne da boriti.

Pssst! Še dve ponovitvi predstave: 25. in 26. november ob 20. uri.

Dodaj komentar

JComments

Naključni prispevki:

Kresnice pred kresno nočjo: finalna peterica za nagrado kresnik AirBeletrina \| Sreda, 23 Maj 2012 Danes, 23. 5., točno mesec dni pred podelitvijo kresnika, nagrade, ki jo za najboljši slovenski roman vsako leto podeljuje časopisna hiša Delo, je žirija razglasila pet finalistov, ki so se prebili v ... Beri dalje ...	Ruski literati na ulicah Moskve Kristina Pranjič \| Petek, 18 Maj 2012 V Moskvi se je prejšnjo nedeljo za nekaj časa ustavil promet, ko je 12 pomembnejših ruskih piscev na Trgu Puškina pričelo z mirovnim protestom. Pridružilo se jim je okrog 10.000 ljudi, ki so skupaj s ... Beri dalje ...
Letošnji knjižni sejmi v znamenju ruske literature (Read Russia) Kristina Pranjič \| Četrtek, 17 Maj 2012 Program Read Russia, ki spodbuja prepoznavnost sodobne ruske literature v tujini, je bil aprila predstavljen na knjižnem sejmu v Londonu. Ne preseneča, da bo tudi največji ameriški knjižni sejem, Book... Beri dalje ...	Preminil Carlos Fuentes AirBeletrina \| Torek, 15 Maj 2012 Z obžalovanjem sporočamo, da je v bolnišnici v Mehiki pred le nekaj urami umrl slavni pisatelj Carlos Fuentes, najbrž najopaznejši mehiški romanopisec. Star je bil 83 let; svoj prvi roman je objavil... Beri dalje ...
Alžirska vojna v stripu Nina Gostiša \| Torek, 15 Maj 2012 Letos mineva petdeset let od konca alžirske osamosvojitvene vojne, ki velja za črno packo v francoski polpretekli zgodovini in ki se je mnogi, predvsem muslimansko prebivalstvo severne Afrike, neradi ... Beri dalje ...	Nagrada HAZU za roman Mira Gavrana Uredništvo \| Petek, 11 Maj 2012 Hrvaška akademija znanosti in umetnosti je letošnjo nagrado za najvišje znanstvene in umetniške dosežke v Republiki Hrvaški podelila Miru Gavranu za njegov roman Kafkin prijatelj (Kafkov prijatelj)... Beri dalje ...
Nagrade za znanstvenofantastična dela AirBeletrina \| Četrtek, 10 Maj 2012 V zadnjih dneh je bilo kar se literarnih nagrad tiče izredno živahno v žanru znanstvene-fantastike. Britansko Arthur C. Clarke Award je letos prejela pisateljica Jane Rogers (na sliki levo) za rom... Beri dalje ...	Novice o Houellebecqu Nina Gostiša \| Sreda, 9 Maj 2012 Bilo je septembra lani, ko so francoski časopisi poročali o skrivnostnem izginotju kontroverznega pisatelja Michela Houellebecqa. Avtor uspešnic Razširitev področja boja, Osnovni delci, Možnost otoka ... Beri dalje ...
Odšel je Pierre Magnan Nina Gostiša \| Ponedeljek, 7 Maj 2012 V 89. letu starosti je umrl francoski pisec približno tridesetih detektivskih romanov, Pierre Magnan. Vse svoje življenje je preživel v Provansi, ki ga je močno zaznamovala. Šolanje je zaključil že z... Beri dalje ...	Prazni sedeži v Académie française Nina Gostiša \| Ponedeljek, 30 April 2012 Elitna in nekoliko konzervativna Académie française med svoje vrste ne sprejme zlahka novih »nesmrtnih«, ki nadomestijo preminule izmed skupine štiridesetih, ki jim pripada čast zasedati sedeže na ... Beri dalje ...

Dmitry Gluhovsky v Ljubljani Kristina Pranjič \| Petek, 27 April 2012 Mladi ruski pisatelj in novinar Dmitry Gluhovsky je avtor znane znanstvenofantastične uspešnice Metro 2033. Njegov romaneskni prvenec mu je leta 2007 prinesel nagrado Evropskega društva za znanstveno ... Beri dalje ...	Tomaž Šalamun vitez Pesniškega turnirja 2012 Jaruška Majovski \| Sreda, 25 April 2012 Založba Pivec vsako leto prireja Pesniški turnir, ki iz leta v leto predstavlja vse bolj pomembno in obiskovano pesniško prireditev. Letošnja 12. izvedba se je zaključila v Kazinski dvorani SNG Maribo... Beri dalje ...
CSI: literatura knjigožrec \| Sreda, 25 April 2012 Življenje ni samo bolj čudno od fikcije, ampak ima tudi večji občutek za melodramo. Tako je razmišljal knjigožrec, ko je v nekaj dneh porabil že šesti paket odišavljenih in ekstra mehkih robčkov. Vse ... Beri dalje ...	Deset nominiranih romanov za nagrado kresnik 2012 Jaruška Majovski \| Torek, 24 April 2012 Delova nagrada kresnik za najboljši roman preteklega leta je za ljubitelje slovenske književnosti in spremljevalce slovenske literarne scene nepogrešljiv dogodek. Miran Hladnik, predsednik žirije, in ... Beri dalje ...
Film Russian Libertine in Viktor Jerofejev Kristina Pranjič \| Torek, 24 April 2012 Kaj se zgodi, ko se eden najpomembnejših sodobnih ruskih avtorjev, Viktor Jerofejev znajde na filmskemu platnu? Proces upovedovanja v gibljivi sliki je seveda nadvse drugačen od privajenega književneg... Beri dalje ...	Flammarion na razprodaji Nina Gostiša \| Ponedeljek, 23 April 2012 Ko je založnik Henri Flammarion leta 1876 ustanovil istoimensko založniško hišo, je ta sprva sodelovala s klasičnimi in popularnimi avtorji, kot sta na primer Zola in Maupassant, nato pa je svoj inter... Beri dalje ...
Na 17. Slovenskih dnevih knjige podeljeni nagradi za najboljšo kratko zgodbo in najboljši esej Uredništvo \| Petek, 20 April 2012 Na ponedeljkovi svečani otvoritvi 17. Slovenskih dnevov knjige sta bila razglašena nagrajenca natečajev za najboljšo kratko zgodbo (razpisala sta ga DSP in revija Sodobnost) in za najboljši slovensk... Beri dalje ...	Podeljena Goncourtova nagrada za najboljši prvenec Nina Gostiša \| Četrtek, 19 April 2012 Francoska literarna javnost vsako leto z zanimanjem pričakuje objavo imena prejemnika prestižne Goncourtove nagrade za najboljše francosko prozno delo, izdano v tekočem letu. Poleg glavne nagrade, p... Beri dalje ...
"Naj za trenutek odložijo svoje pero" Uredništvo \| Torek, 17 April 2012 V ponedeljek, 16. aprila 2012, so »odložili pero« in se z moderatorko Nelo Malečkar o ustvarjanju pogovarjali Mojca Kumerdej, Miha Mazzini in Jani Virk. V posnetku ponujamo nekaj odlomkov pogovora: ... Beri dalje ...	Zaključni večer IRIU-jevih ustvarjalnic Uredništvo \| Četrtek, 12 April 2012 »Ko je komisija IRIU ustvarjalnic prejela v roke debelo skripto skupaj vezanega materiala, je bilo jasno, da ne izbiramo pesnikov, temveč poezijo. Iskali smo govorico, ki bi nas kljub neizbrušenosti... Beri dalje ...

Kaj prinaša novi roman Janija Virka? Uredništvo \| Četrtek, 5 April 2012 Pisatelj Jani Virk se že dolga leta študijsko posveča srednjemu veku: iz tega zanimanja sta zrasla že diploma in doktorat, sedaj pa tudi roman. Delo Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim je s sogo... Beri dalje ...	Odprlo se je Miniministrstvo za umetnost Uredništvo \| Nedelja, 1 April 2012 Z nastopom petinštiridesetih pesnic in pesnikov ter glasbenim nastopom Boštjana Narata se je v ljubljanskem Inštitutu IRIU v petek, 30. marca, odprlo Miniministrstvo za umetnost. »Vsak dan poslušamo o... Beri dalje ...
Vnovič nagrajen roman Maje Haderlap: presežek slovenskega peresa v nemškem jeziku Manca Renko \| Sobota, 31 Marec 2012 Maja Haderlap, koroška Slovenka, je v Avstriji dobila že tretjo nagrado za svoj romaneskni prvenec Angel pozabe (Engel des Vergessens). Po eni najbolj uglednih nagrad nemškega prostora, nagradi Inge... Beri dalje ...	Že pet knjižnih izdaj Mentorjevih prevajalnic Uredništvo \| Sreda, 28 Marec 2012 V torek, 27. marca 2012, je v Modri sobi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani potekala predstavitev dosedanje založniške dejavnosti Mentorjevih prevajalnic. Mentorjeve delavnice prevajanja, ki ... Beri dalje ...
Slovo od Antonia Tabucchija Uredništvo \| Ponedeljek, 26 Marec 2012 V Lizboni, mestu, v katerem je v obdobju Salazarjeve diktature ambientiran eden od njegovih najbolj znanih romanov, Navaja Pereira, je ugasnilo življenje italijanskega pisatelja in esejista Antonia ... Beri dalje ...	Alojzu Rebuli nagrada Mario Rigoni Stern Uredništvo \| Sobota, 24 Marec 2012 Zamejski pisatelj, dramatik in esejist Alojz Rebula, ki je leta 2005 prejel nagrado kresnik za roman Nokturno za Primorsko, je za isti roman (v italijanščino – Notturno sull’Isonzo – ga je prevedla ... Beri dalje ...
Cenzura Božanske komedije? Jaruška Majovski \| Četrtek, 22 Marec 2012 V italijanskih srednjih šolah (zlasti gimnazijah) je Dantejeva Božanska komedija obvezno branje, ki zavzema velik del programa zadnjih dveh letnikov. Srednjeveška religiozno-alegorična pes... Beri dalje ...	Polfinalisti Pesniškega turnirja 2012 Uredništvo \| Petek, 16 Marec 2012 Na nagradni natečaj, ki ga Založba Pivec že 12. leto razpisuje za najboljšo izvirno neobjavljeno pesem, je letos prispelo rekordno število pesmi, in sicer kar 193. Strokovna žirija (Barbara Korun, L... Beri dalje ...
V Trstu odkrili ilustriran rokopis Hermana Hesseja Uredništvo \| Sreda, 14 Marec 2012 Herman Hesse, Nobelov nagrajenec, avtor Siddharte ter Narcisa in Zlatousta, se je leta 1919 preselil v švicarsko Montagnolo, v tistem obdobju priljubljeno letovišče, kjer so se zadrževali umetniki, ... Beri dalje ...	Male ignorirane knjige: založniški projekt Kuda Kentaver Uredništvo \| Ponedeljek, 12 Marec 2012 Nihče ne pravi, da morajo biti pesniške zbirke vedno zaključena dela, ki jih izdajo stalne slovenske založbe; proti taki praksi med drugim govori dejstvo, da so nove zbirke le redko pospremljene z zad... Beri dalje ...

Kategorije: Zgodilo se je

Prihajajoči dogodki:

Carmen L. Oven: Sprehajalka gospodovega ... 24.05.2012 | 18:00 h
Azra Širovnik: Kronika napovedane ljube... 24.05.2012 | 18:00 h
Podoba Trsta in Tržaškega 24.05.2012 | 18:00 h
Jorge Bucay v Sloveniji 24.05.2012 | 19:00 h
Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si!:... 24.05.2012 | 19:00 h

Noah Charney: Ponarejevalec, ki mora zločin še zagrešiti
Ana Bogataj o premieri predstave Srečen konec sveta
Peter Karba: Nekaj besed o Fantastičnem potovanju

Air kanal:

NOVO V PROJEKTORJU

Zbrani posnetki branj z Dnevov poezije in vina ...

Kategorije: Air kanal

Prijava na email novičke:

Povej naprej ali se prijavi na RSS obveščanje:

Kresnice pred kresno nočjo: finalna peterica za nagrado kresnik AirBeletrina \| Sreda, 23 Maj 2012 Danes, 23. 5., točno mesec dni pred podelitvijo kresnika, nagrade, ki jo za najboljši slovenski roman vsako leto podeljuje časopisna hiša Delo, je žirija razglasila pet finalistov, ki so se prebili v ... Beri dalje ...	Ruski literati na ulicah Moskve Kristina Pranjič \| Petek, 18 Maj 2012 V Moskvi se je prejšnjo nedeljo za nekaj časa ustavil promet, ko je 12 pomembnejših ruskih piscev na Trgu Puškina pričelo z mirovnim protestom. Pridružilo se jim je okrog 10.000 ljudi, ki so skupaj s ... Beri dalje ...
Letošnji knjižni sejmi v znamenju ruske literature (Read Russia) Kristina Pranjič \| Četrtek, 17 Maj 2012 Program Read Russia, ki spodbuja prepoznavnost sodobne ruske literature v tujini, je bil aprila predstavljen na knjižnem sejmu v Londonu. Ne preseneča, da bo tudi največji ameriški knjižni sejem, Book... Beri dalje ...	Preminil Carlos Fuentes AirBeletrina \| Torek, 15 Maj 2012 Z obžalovanjem sporočamo, da je v bolnišnici v Mehiki pred le nekaj urami umrl slavni pisatelj Carlos Fuentes, najbrž najopaznejši mehiški romanopisec. Star je bil 83 let; svoj prvi roman je objavil... Beri dalje ...
Alžirska vojna v stripu Nina Gostiša \| Torek, 15 Maj 2012 Letos mineva petdeset let od konca alžirske osamosvojitvene vojne, ki velja za črno packo v francoski polpretekli zgodovini in ki se je mnogi, predvsem muslimansko prebivalstvo severne Afrike, neradi ... Beri dalje ...	Nagrada HAZU za roman Mira Gavrana Uredništvo \| Petek, 11 Maj 2012 Hrvaška akademija znanosti in umetnosti je letošnjo nagrado za najvišje znanstvene in umetniške dosežke v Republiki Hrvaški podelila Miru Gavranu za njegov roman Kafkin prijatelj (Kafkov prijatelj)... Beri dalje ...
Nagrade za znanstvenofantastična dela AirBeletrina \| Četrtek, 10 Maj 2012 V zadnjih dneh je bilo kar se literarnih nagrad tiče izredno živahno v žanru znanstvene-fantastike. Britansko Arthur C. Clarke Award je letos prejela pisateljica Jane Rogers (na sliki levo) za rom... Beri dalje ...	Novice o Houellebecqu Nina Gostiša \| Sreda, 9 Maj 2012 Bilo je septembra lani, ko so francoski časopisi poročali o skrivnostnem izginotju kontroverznega pisatelja Michela Houellebecqa. Avtor uspešnic Razširitev področja boja, Osnovni delci, Možnost otoka ... Beri dalje ...
Odšel je Pierre Magnan Nina Gostiša \| Ponedeljek, 7 Maj 2012 V 89. letu starosti je umrl francoski pisec približno tridesetih detektivskih romanov, Pierre Magnan. Vse svoje življenje je preživel v Provansi, ki ga je močno zaznamovala. Šolanje je zaključil že z... Beri dalje ...	Prazni sedeži v Académie française Nina Gostiša \| Ponedeljek, 30 April 2012 Elitna in nekoliko konzervativna Académie française med svoje vrste ne sprejme zlahka novih »nesmrtnih«, ki nadomestijo preminule izmed skupine štiridesetih, ki jim pripada čast zasedati sedeže na ... Beri dalje ...

Dmitry Gluhovsky v Ljubljani Kristina Pranjič \| Petek, 27 April 2012 Mladi ruski pisatelj in novinar Dmitry Gluhovsky je avtor znane znanstvenofantastične uspešnice Metro 2033. Njegov romaneskni prvenec mu je leta 2007 prinesel nagrado Evropskega društva za znanstveno ... Beri dalje ...	Tomaž Šalamun vitez Pesniškega turnirja 2012 Jaruška Majovski \| Sreda, 25 April 2012 Založba Pivec vsako leto prireja Pesniški turnir, ki iz leta v leto predstavlja vse bolj pomembno in obiskovano pesniško prireditev. Letošnja 12. izvedba se je zaključila v Kazinski dvorani SNG Maribo... Beri dalje ...
CSI: literatura knjigožrec \| Sreda, 25 April 2012 Življenje ni samo bolj čudno od fikcije, ampak ima tudi večji občutek za melodramo. Tako je razmišljal knjigožrec, ko je v nekaj dneh porabil že šesti paket odišavljenih in ekstra mehkih robčkov. Vse ... Beri dalje ...	Deset nominiranih romanov za nagrado kresnik 2012 Jaruška Majovski \| Torek, 24 April 2012 Delova nagrada kresnik za najboljši roman preteklega leta je za ljubitelje slovenske književnosti in spremljevalce slovenske literarne scene nepogrešljiv dogodek. Miran Hladnik, predsednik žirije, in ... Beri dalje ...
Film Russian Libertine in Viktor Jerofejev Kristina Pranjič \| Torek, 24 April 2012 Kaj se zgodi, ko se eden najpomembnejših sodobnih ruskih avtorjev, Viktor Jerofejev znajde na filmskemu platnu? Proces upovedovanja v gibljivi sliki je seveda nadvse drugačen od privajenega književneg... Beri dalje ...	Flammarion na razprodaji Nina Gostiša \| Ponedeljek, 23 April 2012 Ko je založnik Henri Flammarion leta 1876 ustanovil istoimensko založniško hišo, je ta sprva sodelovala s klasičnimi in popularnimi avtorji, kot sta na primer Zola in Maupassant, nato pa je svoj inter... Beri dalje ...
Na 17. Slovenskih dnevih knjige podeljeni nagradi za najboljšo kratko zgodbo in najboljši esej Uredništvo \| Petek, 20 April 2012 Na ponedeljkovi svečani otvoritvi 17. Slovenskih dnevov knjige sta bila razglašena nagrajenca natečajev za najboljšo kratko zgodbo (razpisala sta ga DSP in revija Sodobnost) in za najboljši slovensk... Beri dalje ...	Podeljena Goncourtova nagrada za najboljši prvenec Nina Gostiša \| Četrtek, 19 April 2012 Francoska literarna javnost vsako leto z zanimanjem pričakuje objavo imena prejemnika prestižne Goncourtove nagrade za najboljše francosko prozno delo, izdano v tekočem letu. Poleg glavne nagrade, p... Beri dalje ...
"Naj za trenutek odložijo svoje pero" Uredništvo \| Torek, 17 April 2012 V ponedeljek, 16. aprila 2012, so »odložili pero« in se z moderatorko Nelo Malečkar o ustvarjanju pogovarjali Mojca Kumerdej, Miha Mazzini in Jani Virk. V posnetku ponujamo nekaj odlomkov pogovora: ... Beri dalje ...	Zaključni večer IRIU-jevih ustvarjalnic Uredništvo \| Četrtek, 12 April 2012 »Ko je komisija IRIU ustvarjalnic prejela v roke debelo skripto skupaj vezanega materiala, je bilo jasno, da ne izbiramo pesnikov, temveč poezijo. Iskali smo govorico, ki bi nas kljub neizbrušenosti... Beri dalje ...

Kaj prinaša novi roman Janija Virka? Uredništvo \| Četrtek, 5 April 2012 Pisatelj Jani Virk se že dolga leta študijsko posveča srednjemu veku: iz tega zanimanja sta zrasla že diploma in doktorat, sedaj pa tudi roman. Delo Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim je s sogo... Beri dalje ...	Odprlo se je Miniministrstvo za umetnost Uredništvo \| Nedelja, 1 April 2012 Z nastopom petinštiridesetih pesnic in pesnikov ter glasbenim nastopom Boštjana Narata se je v ljubljanskem Inštitutu IRIU v petek, 30. marca, odprlo Miniministrstvo za umetnost. »Vsak dan poslušamo o... Beri dalje ...
Vnovič nagrajen roman Maje Haderlap: presežek slovenskega peresa v nemškem jeziku Manca Renko \| Sobota, 31 Marec 2012 Maja Haderlap, koroška Slovenka, je v Avstriji dobila že tretjo nagrado za svoj romaneskni prvenec Angel pozabe (Engel des Vergessens). Po eni najbolj uglednih nagrad nemškega prostora, nagradi Inge... Beri dalje ...	Že pet knjižnih izdaj Mentorjevih prevajalnic Uredništvo \| Sreda, 28 Marec 2012 V torek, 27. marca 2012, je v Modri sobi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani potekala predstavitev dosedanje založniške dejavnosti Mentorjevih prevajalnic. Mentorjeve delavnice prevajanja, ki ... Beri dalje ...
Slovo od Antonia Tabucchija Uredništvo \| Ponedeljek, 26 Marec 2012 V Lizboni, mestu, v katerem je v obdobju Salazarjeve diktature ambientiran eden od njegovih najbolj znanih romanov, Navaja Pereira, je ugasnilo življenje italijanskega pisatelja in esejista Antonia ... Beri dalje ...	Alojzu Rebuli nagrada Mario Rigoni Stern Uredništvo \| Sobota, 24 Marec 2012 Zamejski pisatelj, dramatik in esejist Alojz Rebula, ki je leta 2005 prejel nagrado kresnik za roman Nokturno za Primorsko, je za isti roman (v italijanščino – Notturno sull’Isonzo – ga je prevedla ... Beri dalje ...
Cenzura Božanske komedije? Jaruška Majovski \| Četrtek, 22 Marec 2012 V italijanskih srednjih šolah (zlasti gimnazijah) je Dantejeva Božanska komedija obvezno branje, ki zavzema velik del programa zadnjih dveh letnikov. Srednjeveška religiozno-alegorična pes... Beri dalje ...	Polfinalisti Pesniškega turnirja 2012 Uredništvo \| Petek, 16 Marec 2012 Na nagradni natečaj, ki ga Založba Pivec že 12. leto razpisuje za najboljšo izvirno neobjavljeno pesem, je letos prispelo rekordno število pesmi, in sicer kar 193. Strokovna žirija (Barbara Korun, L... Beri dalje ...
V Trstu odkrili ilustriran rokopis Hermana Hesseja Uredništvo \| Sreda, 14 Marec 2012 Herman Hesse, Nobelov nagrajenec, avtor Siddharte ter Narcisa in Zlatousta, se je leta 1919 preselil v švicarsko Montagnolo, v tistem obdobju priljubljeno letovišče, kjer so se zadrževali umetniki, ... Beri dalje ...	Male ignorirane knjige: založniški projekt Kuda Kentaver Uredništvo \| Ponedeljek, 12 Marec 2012 Nihče ne pravi, da morajo biti pesniške zbirke vedno zaključena dela, ki jih izdajo stalne slovenske založbe; proti taki praksi med drugim govori dejstvo, da so nove zbirke le redko pospremljene z zad... Beri dalje ...

Dodaj komentar

Naključni prispevki:

Prihajajoči dogodki:

Na tapeti:

Kmalu v zraku:

Air kanal:

Prijava na email novičke:

Povej naprej ali se prijavi na RSS obveščanje: