| Ukrotiti zver v sebi: literarni večer z Davidom Grossmanom | | Natisni | |
| Prispeval Žiga Rus |
| Nedelja, 16 Maj 2010 14:30 |
|
David Grossman je prav gotovo angažiran avtor. Ob drami, nekaj kratkih zgodbah in novelah je zaslovel prav z daljšimi, odkrito angažiranimi deli. Rumeni veter, nefikcijski opis trpljenja, ki ga izraelska okupacija povzroča Palestincem, je v domovini takoj naletel na ostre kritike o izmišljenih dejstvih in pristranskosti; knjigo kljub temu še danes ponatiskujejo. Delo, po katerem smo ga do sedaj poznali slovenski bralci, je Levji med, ki biblijski mit o Samsonu literarno-esejistično razširi v zgodbo o osamljenem, že od rojstva nekako zapuščenem orjaku, ki ne ve, kako prav ravnati s svojo močjo – podobno kakor, po Grossmanu, izraelsko ljudstvo. Roman, ki je bil v slovenskem prevodu izdan te dni, Glej geslo: Ljubezen pa je pripoved o tem, kako se odraščajoči deček spoznava z 'nacistično zverjo', zverjo holokavsta, pred katero ga želijo starejši – vsaj še za nekaj časa – zaščititi.
Kakor je Grossman povedal v pogovoru, je Glej geslo: ljubezen nastala po letu in pol intenzivnega pisanja. To je knjiga, ki jo je 'moral napisati' vse od otroštva, ko se je prvič srečal s ''šoo'' (judovski izraz za holokavst). Pomembno se mu je zdelo, da razume ta čas, da preko pisanja zares zaživi v njem, saj je razumevanje tega časa tudi razumevanje njegovega življenja tukaj in zdaj. Vse informacije, ki jih je dolga leta zbiral o šoi, mu vendarle niso dale popolnega odgovora na to zapleteno vprašanje; dala mu ga je šele umetnost, pisanje. ''Ne pišem knjig zato, ker jih hočem napisati,'' je dejal, ''ampak ker pisanja ne morem več odlagati.''
Vzpodbudila ga je tudi življenjska zgodba Bruna Schulza. ''Če že pride kaj dobrega iz tega večera, mi obljubite, da boste brali Bruna Schulza,'' je pozval občinstvo. Bruno Schulz, pisatelj, ki ga je Grossman odkril po naključju in bil popolnoma očaran nad njegovo prozo, je umrl med drugo svetovno vojno. Deportiran je bil v taborišče Drohobycz, od koder ga je 'rešil' nacistični oficir Landau, da je skrbel za njegov domači vrt. Vendar je Landau prišel v spor z oficirjem Günterjem, ta pa je Schulza iz maščevanja ustrelil. ''Ubil sem tvojega Juda,'' je nato dejal Günter, Landau pa je brezbrižno odvrnil: ''Prav, zdaj bom pa jaz tvojega.''
''Ko sem slišal to zgodbo, me je popolnoma pretresla,'' je povedal Grossman, ''nasprotje med bogastvom Schulzevih knjig in hladnostjo nacistov me je vrglo s tira.'' Odločil se je ustvariti roman, ki bi bil vsaj približno tako bogat kot romani, ki jih je pisal Schulz. In napisal je Glej geslo: Ljubezen.
Kakšen odgovor mu je torej dalo pisanje? Kot je pojasnil, mu je odgovorilo na dve ključni vprašanji. Prvič: kako bi sam ravnal, če bi se znašel tam, v nacističnem taborišču? Kaj bi ga spominjalo nase, česa bi se oprijel kot svoje neizbrisne identitete, ko bi vse ostalo bilo izbrisano? Drugič: kako bi se lahko zgodilo, da bi mu, korak za korakom, v taborišču oprali možgane in ga prepričali v kolaboracijo? To vprašanje je bilo seveda najtežje. A pisateljeva naloga se zdi Grossmanu ravno ta, da se preko pisanja poda prav v najtežje situacije, da se sprašuje o stvareh, o katerih se sicer raje ne bi. Ali je tudi v njem 'mali nacist', ki bi se v pravi situaciji lahko razvil? Kakšna je ta skušnjava v vsakem človeku, skušnjava sodelovanja z zlom? Tudi odsotnost boja proti zlu, je opozoril, je že neke vrste sodelovanje. Ravno z zastavljanjem takih vprašanj pa že sprejmemo neko odgovornost in se začenjamo boriti proti zlu.
Poleg tega ima pisanje o šoi še en učinek: razoroži nas strahu, nas spet naredi željne življenja. ''Ko je moj sin prišel iz vrtca, kjer so jim govorili o holokavstu, in začel še mene spraševati o tej temi, sem začutil strah, bil sem kar nekako paraliziran. Zdelo se mi je, da s tem znanjem ne bo moj sin nikoli več isti; da sploh ne bo več otrok,'' je pripovedoval. Pisanje se bori proti takemu strahu, ne samo proti strahu pred holokavstom; ena najbolj unikatnih lastnosti literature je ta, da podira pregrade med nami vsemi. V vsakdanjem življenju, je dejal Grossman, smo ljudje ves čas drug pred drugim zavarovani z vrsto obrambnih mehanizmov: ''Zavarovani smo pred kaosom, ki ga za nas predstavlja drugi.'' S pisanjem pa se lahko podrejo tudi te meje. ''Svoje like moram razumeti najprej fizično,'' je pojasnil, ''kako jedo, kako hodijo, kako se ljubijo ... Ko jih tako dovolj spoznam, pa se jim predam, dovolim, da vame vdrejo.'' Človeštvo ves čas raziskuje, odkrivamo oceane, vesolje; z literaturo pa lahko odkrivamo tudi drug drugega.
Ravno nasproten učinek imajo množični mediji. ''Pojem množičnih medijev se ponavadi razume narobe,'' je dejal Grossman. ''To niso mediji, ki bi bili uglašeni z množicami; to so mediji, ki iz ljudi množice delajo. S kičem, vulgarnostjo ... '' Množični mediji iz ljudi vedno ustvarjajo kolektiv. Knjiga pa, čeprav je množično brana, vsakogar naslavlja osebno in vsakogar malo drugače. Zato se zdi Grossmanu nujno potrebno, da se poklic pisanja ohranja in neguje. Zgodba je ena osnovnih potreb človeštva. ''Na branjih ponavadi opazim, kako se z ljudi ob poslušanju zgodbe olupi tista trdota življenja, ki jo prinesejo s sabo.'' Z Grossmanom se je strinjal tudi Dušan Šarotar, ki v svoji prozi prav tako govori o Judih, namreč prekmurskih: ''Pregovor pravi: rešiti enega človeka je rešiti cel svet. Lahko pa bi rekel tudi: rešiti enega pisatelja je rešiti vse zgodbe.''
Množični mediji tudi ustvarjajo podobo Izraela. ''Podoba Izraela v medijih je nekakšna trda, militantna pest,'' se je Grossman dotaknil teme, ki je že ves večer nekako visela v zraku, ''a sam vem, da je notranjost te pesti krhka in negotova.'' Čeprav obstaja judovska država že več kot šestdeset let, še nikoli ni izkusila miru in še nikoli ni imela trdnih mej. Kakor da bi živel v hiši, katere stene bi se stalno premikale, je ponazoril Grossman.
''Ne pričakujem ljubezni med Izraelci in Palestinci,'' je dejal. ''Ne verjamem v ljubezen med narodi. Ne zdi se mi, da bi obstajala ljubezen med Francozi in Nemci; pravzaprav še celo ne med Vzhodnimi Nemci in Zahodnimi Nemci.'' Kako bi torej mogla obstajati ljubezen med narodoma, ki se vojskujeta že šestdeset let. Vendar pa Grossman verjame v mir in medsebojno spoštovanje. ''Palestincem iz vsega srca želim državo, želim jim, da so v njej uspešni. A najbolj od vsega si želim mir za Izraelce; mir, v katerem bodo prvič zares imeli dom. – Morda je vam v Sloveniji to lažje razložiti kakor ljudem v Ameriki ali Franciji, ki sta tako veliki državi: želim si trdnost eksistence. Mir in trdnost, gotovost eksistence je veliko bolj pomembna kot okupacija tega ali onega dela zemlje.''
David Grossman v Sloveniji, 13. maja 2010 Foto: Leni Lapuh, več fotografij v galeriji Projektorja eKriLit - prostori literature |
Naključni prispevki: |
Kresnice pred kresno nočjo: finalna peterica za nagrado kresnikAirBeletrina | Sreda, 23 Maj 2012 ![]() Danes, 23. 5., točno mesec dni pred podelitvijo kresnika, nagrade, ki jo za najboljši slovenski roman vsako leto podeljuje časopisna hiša Delo, je žirija razglasila pet finalistov, ki so se prebili v ... Beri dalje ... |
Ruski literati na ulicah MoskveKristina Pranjič | Petek, 18 Maj 2012 ![]() V Moskvi se je prejšnjo nedeljo za nekaj časa ustavil promet, ko je 12 pomembnejših ruskih piscev na Trgu Puškina pričelo z mirovnim protestom. Pridružilo se jim je okrog 10.000 ljudi, ki so skupaj s ... Beri dalje ... |
Letošnji knjižni sejmi v znamenju ruske literature (Read Russia)Kristina Pranjič | Četrtek, 17 Maj 2012 ![]() Program Read Russia, ki spodbuja prepoznavnost sodobne ruske literature v tujini, je bil aprila predstavljen na knjižnem sejmu v Londonu. Ne preseneča, da bo tudi največji ameriški knjižni sejem, Book... Beri dalje ... |
Preminil Carlos FuentesAirBeletrina | Torek, 15 Maj 2012 ![]() Z obžalovanjem sporočamo, da je v bolnišnici v Mehiki pred le nekaj urami umrl slavni pisatelj Carlos Fuentes, najbrž najopaznejši mehiški romanopisec. Star je bil 83 let; svoj prvi roman je objavil... Beri dalje ... |
Alžirska vojna v stripuNina Gostiša | Torek, 15 Maj 2012 ![]() Letos mineva petdeset let od konca alžirske osamosvojitvene vojne, ki velja za črno packo v francoski polpretekli zgodovini in ki se je mnogi, predvsem muslimansko prebivalstvo severne Afrike, neradi ... Beri dalje ... |
Nagrada HAZU za roman Mira GavranaUredništvo | Petek, 11 Maj 2012 ![]() Hrvaška akademija znanosti in umetnosti je letošnjo nagrado za najvišje znanstvene in umetniške dosežke v Republiki Hrvaški podelila Miru Gavranu za njegov roman Kafkin prijatelj (Kafkov prijatelj)... Beri dalje ... |
Nagrade za znanstvenofantastična delaAirBeletrina | Četrtek, 10 Maj 2012 ![]() V zadnjih dneh je bilo kar se literarnih nagrad tiče izredno živahno v žanru znanstvene-fantastike. Britansko Arthur C. Clarke Award je letos prejela pisateljica Jane Rogers (na sliki levo) za rom... Beri dalje ... |
Novice o HouellebecquNina Gostiša | Sreda, 9 Maj 2012 ![]() Bilo je septembra lani, ko so francoski časopisi poročali o skrivnostnem izginotju kontroverznega pisatelja Michela Houellebecqa. Avtor uspešnic Razširitev področja boja, Osnovni delci, Možnost otoka ... Beri dalje ... |
Odšel je Pierre MagnanNina Gostiša | Ponedeljek, 7 Maj 2012 ![]() V 89. letu starosti je umrl francoski pisec približno tridesetih detektivskih romanov, Pierre Magnan. Vse svoje življenje je preživel v Provansi, ki ga je močno zaznamovala. Šolanje je zaključil že z... Beri dalje ... |
Prazni sedeži v Académie françaiseNina Gostiša | Ponedeljek, 30 April 2012 ![]() Elitna in nekoliko konzervativna Académie française med svoje vrste ne sprejme zlahka novih »nesmrtnih«, ki nadomestijo preminule izmed skupine štiridesetih, ki jim pripada čast zasedati sedeže na ... Beri dalje ... |
Dmitry Gluhovsky v LjubljaniKristina Pranjič | Petek, 27 April 2012 ![]() Mladi ruski pisatelj in novinar Dmitry Gluhovsky je avtor znane znanstvenofantastične uspešnice Metro 2033. Njegov romaneskni prvenec mu je leta 2007 prinesel nagrado Evropskega društva za znanstveno ... Beri dalje ... |
Tomaž Šalamun vitez Pesniškega turnirja 2012Jaruška Majovski | Sreda, 25 April 2012 Založba Pivec vsako leto prireja Pesniški turnir, ki iz leta v leto predstavlja vse bolj pomembno in obiskovano pesniško prireditev. Letošnja 12. izvedba se je zaključila v Kazinski dvorani SNG Maribo... Beri dalje ... |
CSI: literaturaknjigožrec | Sreda, 25 April 2012 ![]() Življenje ni samo bolj čudno od fikcije, ampak ima tudi večji občutek za melodramo. Tako je razmišljal knjigožrec, ko je v nekaj dneh porabil že šesti paket odišavljenih in ekstra mehkih robčkov. Vse ... Beri dalje ... |
Deset nominiranih romanov za nagrado kresnik 2012Jaruška Majovski | Torek, 24 April 2012 ![]() Delova nagrada kresnik za najboljši roman preteklega leta je za ljubitelje slovenske književnosti in spremljevalce slovenske literarne scene nepogrešljiv dogodek. Miran Hladnik, predsednik žirije, in ... Beri dalje ... |
Film Russian Libertine in Viktor JerofejevKristina Pranjič | Torek, 24 April 2012 ![]() Kaj se zgodi, ko se eden najpomembnejših sodobnih ruskih avtorjev, Viktor Jerofejev znajde na filmskemu platnu? Proces upovedovanja v gibljivi sliki je seveda nadvse drugačen od privajenega književneg... Beri dalje ... |
Flammarion na razprodajiNina Gostiša | Ponedeljek, 23 April 2012 ![]() Ko je založnik Henri Flammarion leta 1876 ustanovil istoimensko založniško hišo, je ta sprva sodelovala s klasičnimi in popularnimi avtorji, kot sta na primer Zola in Maupassant, nato pa je svoj inter... Beri dalje ... |
Na 17. Slovenskih dnevih knjige podeljeni nagradi za najboljšo kratko zgodbo in najboljši esejUredništvo | Petek, 20 April 2012 ![]() Na ponedeljkovi svečani otvoritvi 17. Slovenskih dnevov knjige sta bila razglašena nagrajenca natečajev za najboljšo kratko zgodbo (razpisala sta ga DSP in revija Sodobnost) in za najboljši slovensk... Beri dalje ... |
Podeljena Goncourtova nagrada za najboljši prvenecNina Gostiša | Četrtek, 19 April 2012 ![]() Francoska literarna javnost vsako leto z zanimanjem pričakuje objavo imena prejemnika prestižne Goncourtove nagrade za najboljše francosko prozno delo, izdano v tekočem letu. Poleg glavne nagrade, p... Beri dalje ... |
"Naj za trenutek odložijo svoje pero"Uredništvo | Torek, 17 April 2012 V ponedeljek, 16. aprila 2012, so »odložili pero« in se z moderatorko Nelo Malečkar o ustvarjanju pogovarjali Mojca Kumerdej, Miha Mazzini in Jani Virk. V posnetku ponujamo nekaj odlomkov pogovora: ... Beri dalje ... |
Zaključni večer IRIU-jevih ustvarjalnicUredništvo | Četrtek, 12 April 2012 »Ko je komisija IRIU ustvarjalnic prejela v roke debelo skripto skupaj vezanega materiala, je bilo jasno, da ne izbiramo pesnikov, temveč poezijo. Iskali smo govorico, ki bi nas kljub neizbrušenosti... Beri dalje ... |
Kaj prinaša novi roman Janija Virka?Uredništvo | Četrtek, 5 April 2012 ![]() Pisatelj Jani Virk se že dolga leta študijsko posveča srednjemu veku: iz tega zanimanja sta zrasla že diploma in doktorat, sedaj pa tudi roman. Delo Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim je s sogo... Beri dalje ... |
Odprlo se je Miniministrstvo za umetnostUredništvo | Nedelja, 1 April 2012 ![]() Z nastopom petinštiridesetih pesnic in pesnikov ter glasbenim nastopom Boštjana Narata se je v ljubljanskem Inštitutu IRIU v petek, 30. marca, odprlo Miniministrstvo za umetnost. »Vsak dan poslušamo o... Beri dalje ... |
Vnovič nagrajen roman Maje Haderlap: presežek slovenskega peresa v nemškem jezikuManca Renko | Sobota, 31 Marec 2012 ![]() Maja Haderlap, koroška Slovenka, je v Avstriji dobila že tretjo nagrado za svoj romaneskni prvenec Angel pozabe (Engel des Vergessens). Po eni najbolj uglednih nagrad nemškega prostora, nagradi Inge... Beri dalje ... |
Že pet knjižnih izdaj Mentorjevih prevajalnicUredništvo | Sreda, 28 Marec 2012 ![]() V torek, 27. marca 2012, je v Modri sobi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani potekala predstavitev dosedanje založniške dejavnosti Mentorjevih prevajalnic. Mentorjeve delavnice prevajanja, ki ... Beri dalje ... |
Slovo od Antonia TabucchijaUredništvo | Ponedeljek, 26 Marec 2012 ![]() V Lizboni, mestu, v katerem je v obdobju Salazarjeve diktature ambientiran eden od njegovih najbolj znanih romanov, Navaja Pereira, je ugasnilo življenje italijanskega pisatelja in esejista Antonia ... Beri dalje ... |
Alojzu Rebuli nagrada Mario Rigoni SternUredništvo | Sobota, 24 Marec 2012 ![]() Zamejski pisatelj, dramatik in esejist Alojz Rebula, ki je leta 2005 prejel nagrado kresnik za roman Nokturno za Primorsko, je za isti roman (v italijanščino – Notturno sull’Isonzo – ga je prevedla ... Beri dalje ... |
Cenzura Božanske komedije?Jaruška Majovski | Četrtek, 22 Marec 2012 ![]() V italijanskih srednjih šolah (zlasti gimnazijah) je Dantejeva Božanska komedija obvezno branje, ki zavzema velik del programa zadnjih dveh letnikov. Srednjeveška religiozno-alegorična pes... Beri dalje ... |
Polfinalisti Pesniškega turnirja 2012Uredništvo | Petek, 16 Marec 2012 ![]() Na nagradni natečaj, ki ga Založba Pivec že 12. leto razpisuje za najboljšo izvirno neobjavljeno pesem, je letos prispelo rekordno število pesmi, in sicer kar 193. Strokovna žirija (Barbara Korun, L... Beri dalje ... |
V Trstu odkrili ilustriran rokopis Hermana HessejaUredništvo | Sreda, 14 Marec 2012 ![]() Herman Hesse, Nobelov nagrajenec, avtor Siddharte ter Narcisa in Zlatousta, se je leta 1919 preselil v švicarsko Montagnolo, v tistem obdobju priljubljeno letovišče, kjer so se zadrževali umetniki, ... Beri dalje ... |
Male ignorirane knjige: založniški projekt Kuda KentaverUredništvo | Ponedeljek, 12 Marec 2012 ![]() Nihče ne pravi, da morajo biti pesniške zbirke vedno zaključena dela, ki jih izdajo stalne slovenske založbe; proti taki praksi med drugim govori dejstvo, da so nove zbirke le redko pospremljene z zad... Beri dalje ... |
- 0
- 1
- 2
































