Žirijo, ki je presojala dosežke enoletne poetične bere v Sloveniji, so sestavljali literarna kritičarka in prevajalka, sicer predsednica žirije Jelka Kernev Štrajn, ter novinarka Alenka Zor Simoniti in pesnik Milan Vincetič. V ožji izbor so uvrstili pet pesniških zbirk: Repki, pesnice Kristine Hočevar, Opuščanje vrta pesnika Petra Kolška, Rimska cesta pesnika Petra Semoliča, Kažipoti brezpotij pesnika Jožeta Snoja in zbirko Otok, mesto in drugi pesnice Lucije Stupice.

Poleg nominirancev bodo na nocoj svoje pesmi brali še Cvetka Bevc, Miriam Drev, Ivan Dobnik in Ivan Minatti. Letošnji Veronikin nagrajenec prejme 4000 evrov bruto, poleg tega pa še listino celjske občine, ki mu jo bo izročil župan Bojan Šrot.

Cenjeno Veronikino nagrado so doslej prejeli Iztok Osojnik, Aleš Šteger, Josip Osti, Ciril Zlobec in Marjan Strojan, Milan Jesih, Erika Vouk, Ivo Svetina, Ervin Fritz, Tone Pavček in Taja Kramberger ter Milan Dekleva. Milan Dekleva je edini pesnik, ki je doslej nagrado prejel dvakrat.

Fit media kot pobudnik in organizator Veronikine nagrade se je leta 2005 odločila za posebno pesniško priznanje, zlatnik poezije. Če se Veronikina nagrada vsako leto ozira po enoletnih dosežkih slovenske pesniške ustvarjalnosti, zlatnik poezije pomeni priznanje pesniku za njegov življenjski opus, za ustvarjalni prispevek k slovenski kulturi in poznavanju drugih literatur ter za požlahtnenje slovenskega jezika. Doslej so zlatnik poezije prejeli Ciril Zlobec, Tone Pavček, Kajetan Kovič in Miroslav Košuta.

Letošnji prejemnik zlatnika je pesnik Ivan Minatti, njegova zbirka z naslovom Nekoga moraš imeti rad iz leta 1963 pa predstavlja nov vrh intimistične poetike pesnika, ki je znal ljubezen, naravo in smrt vselej rahločutno preliti v doživeto poezijo. Pesnik, prevajalec in urednik Ivan Minatti se je rodil 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Težko bi našli, je zapisal Aleksander Zorn ob izidu knjige Izbrana lirika, v slovenski poeziji takšnega prvinskega lirika kot je Minatti. Minatti je kot dvajsetletni mladenič odšel v partizane. Pisati je začel že kot dijak, v partizanih pa so njegove pesmi izhajale v četnih in bataljonskih glasilih. Izdal je več pesniških zbirk, objavljal pa je tudi prevode iz jugoslovanskih in drugih književnosti.

Minattijeve zbirke in izbori pesmi zajemajo S poti (1947), Pa bo pomlad prišla (1955), Nekoga moraš imeti rad (1963), Veter poje (1963), Bolečina nedoživetega (izbor 1964, 1970, 1977), Pesmi (izbor, 1971), Obraz (izbor, 1972), Ko bom tih in dober (izbor, 1973), Nekoga moraš imeti rad (1981), Pesmi (izbor, 1981), Prisluškujem tišini v sebi (izbor, 1984) in druge.

Pisal je tudi pesmi za otroke in veliko prevajal, predvsem poezijo iz jezikov jugoslovanskih narodov in narodnosti, za kar je bil večkrat nagrajen. Med drugim je prejel priznanje zlato pero za prevajalsko delo iz makedonske književnosti. Prejel je tudi Prešernovo nagrado za zbirko Prisluškujem tišini v sebi (1985). (STA)