Predstavitev knjige Pot na Orient (Beletrina, 2009) avtorja Ervina Hladnika-Milharčiča v pogovoru z Barbaro Skubic in Jurijem Gustinčičem, ponedeljek, 22. junij 2009, Hotel Union, Ljubljana
V okviru večerov z Dnevnikovimi kolumnisti je v ponedeljek, 22. junija, potekala predstavitev potopisne proze Pot na Orient (Beletrina, 2009) Ervina Hladnika-Milharčiča. Medtem ko so postreščki v hotelu Union precej uradno prinašali pijačo, je potekal povsem sproščen pogovor med Ervinom Hladnikom-Milharčičem, Barbaro Skubic in Jurijem Gustinčičem. Teme so vznikale spontano, v kolegialnem ozračju med tremi govorci, najprej pa je bilo izrečenih nekaj uvodnih besed o nastanku knjige.

Pot na Orient je zbirka kolumnističnih tekstov iz Dela in Dnevnika izdana v eni knjigi kot potopisna proza. Gre za realnost, ki se vedno znova znajde v izmišljenem svetu. Takoj smo naleteli na vprašanje o meji med realnostjo in fikcijo znotraj kolumnističnih tekstov, Jurij Gustinčič je opozoril na vprašanje izdajanja tekstov v obliki knjige, glede na to, da gre za nekakšen trenuten novinarski tekst oziroma zadnjo besedo, omejeno na število besed znakov. Poudaril je tudi, da vsi kolumnistični teksti niso dobri in da je kolumnist uspešen, če napiše en dober tekst na mesec. Ervin Hladnik-Milharčič zanj spada med dobre kolumniste. Kljub temu pa je dejal, da je proti izdajanju knjig novinarjev.

Za nastanek knjige Pot na Orient naj bi bila ''odgovorna'' spodbudna beseda urednika Mitje Čandra in zgodba Claudie Roden o tem, kako je potica prišla na judovski jedilnik, ki je tudi uvodna pripoved knjige. Potem je bilo kar nekaj govora o kulinariki, o potici in o tem, kako je Hladnik-Milharčič raziskoval, od kod čevapčiči ... 

Pot na Orient je nastajala na potovanju s Tomažem Skaletom od Nove Gorice do vzhodnega Irana. Šlo je za iskanje Orienta, iskanje, kje se Orient začne … Šele v Mašadu sta sopotnika naletela na pravo orientalsko čajnico, z nizkimi stolčki in pravim orientalskim vzdušjem. Čajnica pa je bila prazna. Prazna je bila zato, ker ni bilo turistov, Iranci pa vanjo niso nikoli zahajali. Tako je Ervin Hladnik-Milharčič spoznal, da je Orient samo fantazija, Orient so sanje Evropejca, ki jih skozi knjigo postopoma razgradi. Kolumnist je odšel na Vzhod zato, da bi pokazal to, kar Vzhod je, brez predsodkov Zahoda, a je vedno znova postal žrtev svojih predstav o Vzhodu. O razlikah med narodi je Jurij Gustinčič dodal, da gre zmeraj za iskreno hinavstvo. Nikoli ne vemo, česa je več, zgražanja ali občudovanja. Ervin Hladnik-Milharčič je poudaril, da je njegova kritika zmeraj dobronamerna, torej nastaja iz ljubezni do narodov in ne iz sovraštva. Ob tem je Jurij Gustinčič dejal, da so trenutna čustva v novinarskem delu neizogibna, vendar pa so novinarji obsojeni na distanco do dogodkov.

Na mestu je bilo tudi vprašanje poslušalke, in sicer, kakšen torej je Iran. Ervin Hladnik-Milharčič je v obsežnem odgovoru pojasnil, da je dogajanje v Iranu logična posledica notranjih nesoglasij in upora ljudstva proti diktaturi. Vsekakor so na Vzhodu razmere veliko bolj realne kot orientalne. Besedilo: Jasna Zavodnik

Povezave:

Ervin Hladnik Milharčič ob izidu knjige Pot na Orient: Kulture so povezane intimno (Video.Dnevnik.si)