Torek, 19. maj 2009
Spletna literatura, torek, 12. maj 2009, LUD Literatura, Ljubljana
V torek 12. maja se je v prostorih LUD Literature skupinica sidrašev, netoljubcev in radovednežev podala na jadranje po širjavah medmrežja, natančneje v tiste predele, kjer se literatura vpenja v specifike novih medijev in tam do neke mere predrugači. O tem, kakšni so rezultati spajanja literature s spletom in kako jih razumeti, sta razpravljala Janez Strehovec (avtor monografije Besedilo in novi mediji) in Peter Purg, poznavalca internetne umetnosti (in temu primerno lepo urejenima spletnima portaloma), kot posebni gost večera pa se jima je pridružil še ameriški profesor Charles (Sandy) Baldwin, ki je spregovoril o svojem sodelovanju s spletnim pesnikom Alanom Sondheimom. Pogovor je vodila Iva Kosmos.

Celotna predstavitev je bila naslovu primerno multimedijska: v malo Literaturino sobico so poleg stolov za goste in obvezne predavateljske »pravokotne mize« strpali še prenosnik, vezan na projektor, belo platno in zvočnike, ves čas predavanja pa so se na zaslonu prikazovale spletne vsebine, tematsko vezane na večer. Linkov je seveda preveč, da bi jih pričujoči tekst v celoti prenesel, zato koncu besedila sledi kratek seznam zanimivih spletnih mest, kjer bo bralec (ki ga sodobni hipertekst preprosto MORA vključiti vase) na lastne oči – in ušesa – spoznal, kakšne so neslutene možnosti novih tehnologij …

Če vam med prebiranjem tega članka pogled drsi povprek (pri čemer se oko nehote ujame v besede izstopajočega zapisa), če ste najprej skočili na konec besedila in preverili njegovo d o l ž i n o (ali obljubljeni seznam), vmes pa v novih zavihkih odprli vse dostopne povezave – potem kažete tipične simptome multimedijskega branja. Skupaj z (audio)vizualno spremembo, ki jo je tekst doživel v prenosu s papirja na (računalniški, telefonski, iPod&iPhone ali »e-paper«) zaslon, se je namreč spremenil tudi način njegovega dojemanja. Janez Strehovec je pri odgovoru na vprašanje, katere so posebnosti spletnega medija, poudaril, da internetno prikazovanje informacij ustreza Barthesovemu pojmovanju pisljivega (scriptible) teksta, torej odprtega teksta-mreže (t.i. rizoma) brez začetka in konca, ki ga soustvarja bralec. Pomen je tu del procesa, ta pa je – zaradi »nenehnega drsenja označevalcev« – v neprestanem gibanju. Novomedijsko besedilo je besedilo-pokrajina (textscape), ki je zaradi specifičnega vključevanja figurativnih, slikovnih in raznih vizualnih učinkov namenjeno skakajočemu, diskontinuiranemu branju (oko se prilagaja spletni ponudbi video-učinkov in hiperpovezav). V multimedijskem tekstu pride do izraza Iserjeva estetika učinkovanja: »Tekst sam na sebi še ni literarno delo, to postane šele na podlagi bralčeve interakcije; literarno delo je dinamično, spreminja se z branji, vsako besedilo je potencialno sposobno vrste različnih uresničitev s procesi branja.«

Predrugačen način branja Strehovec izpeljuje iz drugačne materialnosti medija, ki prenaša besedilo: tako je npr. Aya Karpinska posebej za iPhone spisala vrsto zgodb (Shadows never sleep), ki jim bralec sledi z drsenjem prsta po ekranu, pri čemer je Purg dodal, da sam vidi tri ključne premike: od linearnega k nelinearnemu gibanju očesnega zrkla, sopostavljanje besedila s sliko in interaktivizacija besedila, kar pomeni, da je besedilo bolj dostopno, tudi v smislu bralčeve participacije (avtor razpade na več enot/bralcev), ki lahko z neposrednimi komentarji dopolnjuje tekst in sodeluje v njegovem nastajanju. Poleg blogov je bil eden izmed prvih (hiper)tekstov, ki je zahteval aktivnega bralca, Grammatron Marka Amerike iz daljnega leta 1993. V nasprotju z navidezno interaktivnima tekstoma kot sta bila e-romana Trampolin in e-Junak našega časa, ki ju je mogoče natisniti v čisto običajni, klasični knjižni vezavi, Grammatron spretno izrablja vse specifike medija, v katerem je bil ustvarjen: kakor branje tudi tekst ni več linearen, saj ponuja vrsto razpotij, med katerimi mora bralec odločati s klikanjem nanje, obenem pa se iz ozadja še zmeraj (kljub Barthesovi zlovešči napovedi) čuti prisotnost avtorja, ki nič hudega slutečega bralca zavede v »tunelski scenarij«, v katerem je možnost izbire reducirana na en sam klik. Pot branja je enkratna in neponovljiva.

Strehovec je na primeru Grammatrona in sodobnejšega Amerikovega projekta Filmtext pojasnil, da spletna (post)literatura nima svoje speficike in jo je zato treba obravnavati v okviru digitalne umetnosti; tudi v spletni literaturi prednjači beseda, vendar je ta (predvsem fizično) predrugačena, spominja na avantgardne poskuse vizualne in konkretne poezije iz časov pred 2. svetovno vojno. Filmtext združuje lastnosti žanrsko hibridnega teksta, filma, računalniške igre in digitale vizualne umetnosti v interaktivno doživljanje neke specifične atmosfere. Nasploh se zdi, da spletna umetnost svoje bralce/gledalce/poslušalce nagovarja s prepletanjem raznovrstnih čutnih učinkov, zato je tudi njeno vrednotenje izrazito subjektivne narave.

Tako kot nad vsakim delom tudi nad spletno umetnostjo »bdi« kreativnost posameznika in kot v vsaki umetnosti so tudi v njeni interaktivni različici predstavljena dela različne kakovosti, zdi pa se, da kritika še ne premore pravega metodološkega (ali preprosto estetskega) aparata, s katerim bi lahko kompetentno presojala spletno produkcijo. Dela, ki so jih na literarnem večeru predstavili gostje, so bila vsekakor zanimiva, intrigantna, celo zapeljiva, vendar – ali so res tako močno vezana na prostor in čas obstoja, da se nenehno izmikajo trezni kritiški presoji? Vprašanje, kako vrednotiti spletno literaturo oz. spletno umetnost je ostalo brez pravega odgovora. Pripomba o bivanjskem statusu hipertekstov pa se je kar sama vsiljevala, ko je Charlesu Baldwinu odpovedal najprej internet, nato še računalnik. Za nekaj trenutkov je debata potihnila in Baldwin se je ponudil, da bo nekaj zaplesal. Kljub brezmejnim razsežnostim medmrežnega svetovja ostaja človek ujetnik čisto materialnih banalij – kot je recimo zanesljivost kabelske povezave … Besedilo: Ana Geršak

Kratek seznam tujih spletnih strani:

http://www.zeitgenossen.com/

http://collection.eliterature.org/

            http://collection.eliterature.org/1/works/flanagan__thehouse.html

http://www.poemsthatgo.com/

            http://www.poemsthatgo.com/gallery/fall2003/arteroids/

http://www.alansondheim.org/

http://www.dlsan.org/macbeth/the_mac.htm (http://www.dlsan.org/)

http://www.bornmagazine.org/

http://www.quadrego.de/

http://www.as.wvu.edu/~sbaldwin/ 

… še krajši seznam slovenskih strani:

http://www.jaka.org/

http://www.ljudmila.org/chrt/pp/digilit/