Letošnji že 24. slovenski knjižni sejem s sloganom »Brez knjige nimamo šans!« je včeraj zaprl svoja vrata. Med 26. in 30. novembrom je bilo v treh etažah Cankarjevega doma v ogled in prodajo več kot tisoč knjig ponudilo 113 založnikov. Za obiskovalčevo zadovoljstvo je poleg pestrega izbora knjig skrbela tudi vrsta spremljevalnih prireditev.

V prvem preddverju so se na Debatnih kavarnah družili tisti, ki jim je blizu razmišljanje o knjigah in branju. Tokrat je bila rdeča nit razmišljanj Lorcova pesem Zeleno, ki te ljubim zeleno. Debate so bile na sporedu redno in na eni izmed zanimivejših z naslovom Carpaccio v umetnosti, literaturi in kulinariki so Tina Košir, dr. Lev Menaše, Luka Novak in Katja Jenčič razpravljali o tem, da je umetnost postala glavna junakinja svetovnih uspešnic. Če so nekoč slikarje navdihovale svetopisemske zgodbe, sedaj njihove umetnine dobivajo mitske razsežnosti v sodobni literaturi, ki v njih odkriva nove in nove dimenzije. O tem, koga morijo slovenski popularni in žanrski pisci so razpravljali Sergej Verč, Marcel Štefančič jr., Desa Muck ter Marjan Geohelli. Samo Rugelj, dr. Miran Hladnik, Valentina Smej Novak in dr. Manca Košir so se spraševali o bralcu 21. stoletja in elektronskih izdajah. Njihovi časi še prihajajo, tiskane izdaje pa ne bodo zašle v pozabo. Pogovori so privabili mnogo radovednežev, kar je bil seveda namen Debatnih kavarn.

Na Forumu za obiskovalce so se odvijale različne delavnice in nastopi umetnikov. Zoran Predin je predstavil svojo biografijo Iz prve roke in knjigo besedil Poljub, ki riše ustnice. Dolenjski pesnik Tone Pavček pa je občinstvo navdušil s svojo karizmo, ko je govoril o svojem otroštvu in pesniškem ustvarjanju.

Na Založniški akademiji je bilo govora o malih založnikih v digitalni dobi in njihovih prednostih in slabostih. Claire Squires in Guillermo Altares sta se spraševala, če obstaja formula za uspešnico, in ugotovila, da je nemogoče ugotoviti zgodbo in zgradbo dela, ki bo pri ljudeh postala uspešna. V sklopu Založniške akademije se je predstavil francoski inštitut Charles Nodier z razstavo večjega števila francoskih knjig.

S Šolskim knjigosledom so si otroci vodeno ogledali sejem in tako brez strahu pregledovali knjige, ki si jih drugače mogoče niti ne bi upali ali ne bi mogli.

Novost na letošnjem knjižnem sejmu je bil odprti oder v Veliki sprejemni dvorani, kjer je Društvo pisateljev Slovenije pripravilo nastope in predavanja svojih članov z naslovom Poskusimo besedo. S tem naj bi obiskovalce bolj približali avtorjem in jih spodbudili k večjemu branju in kupovanju njihovih del. Otroke je najbolj navdušil Andrej Rozman - Roza, ki je otrokom zastavljal uganke in jih tako zabaval. S Finske sta, kot znamenje medevropskega pisateljskega povezovanja, prišli Märta Tikkanen in Sofi Oksanen. Prva, ki piše v švedščini, je znana kot gonilna sila feminističnega gibanja v osemdesetih letih in je s svojo prozo zarisovala smernice tovrstne literature. Sofi Oksanen pa si je s prvim romanom Stalinove krave iz leta 2003 priborila elitni status med mlajšo finsko književnostjo. Poskusimo besedo se je izkazal kot zelo zanimiv princip predstavljanja avtorjev, od katerega v prihodnje lahko pričakujemo le še večjo udeležbo slovenskih pisateljev in s tem večjo vednost ljudstva o sodobni slovenski literaturi in njihovih ustvarjalcih.

Letošnji sejem je bil tudi dobrodelno obarvan, saj so vse knjige, ki so jih obiskovalci v času sejma lahko prelistavali in brali v Bralnici, ob koncu sejma podarili varnim hišam.

Najbolj zanimiv del sejma, podelitev knjižnih nagrad, se zgodil že ob začetku. Letos je Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo in dosežene uspehe na področju založništva in knjigotrštva ter kot priznanje za delo pri razvijanju bralne kulture v Sloveniji in med Slovenci v zamejstvu, prejel Aleš Berger, prevajalec, gledališki in literarni kritik, esejist in urednik. Kot je zapisala žirija "Aleš Berger že dolgo vrsto let zaseda odlično mesto v slovenski kulturi, ki ji je zavezan s svojo kreativno energijo. Nespregledljiv je predvsem njegov prevodni opus iz klasične in moderne francoske literature, ki zajema poezijo, prozo, dramatiko in esejistiko." Če omenim samo majhen delež Bergerjevih zaslug v slovenskem založništvu: poznamo ga po urednikovanju knjižnih zbirk Kondor, Lirika, ustanovil je dvojezično knjižno zbirko Mojstri lirike in uvedel edicijo Nova lirika, v kateri je doslej izšlo 12 izborov poezije modernih svetovnih pesnikov.

Nagrado za najboljši literarni prvenec je za Rumeno gori grm forzicij prejela Veronika Dintinjana. Po besedah žirije je zbirka "presunljiv zapis o končnosti, v njej je čutiti pesničin zdravniški poklic in poslanstvo. Pesniški svet je izviren in kompozicijsko dovršen. Toliko svežine in silovitega zamaha malokdaj srečamo pri prvencih, pa tudi slogovne bravuroznosti in izpiljenosti. Jezik te poezije je svež, nov, mladosten jezik presenetljive, blage lepote." Veronika Dintinjana je letos postala tudi vitezinja pesniškega turnirja 2008 v Mariboru.

Nagrado za mladega prevajalca, kot priznanje za uveljavitev panoge in posameznega prevajalca, je prejela Katja Zakrajšek za prevod romana Knjiga soli (The Book of Salt) ameriške pisateljice vietnamskega rodu Monique Truong. Prevajalka se je v zadnjih nekaj letih uveljavila s prevodi sodobnih romanov francoskega in angleškega govornega področja. V prevodu ji je uspelo najti ravnovesje med poetičnim in zgoščenim jezikom pripovedovalčevega notranjega doživljanja ter jezikom njegovega sporazumevanja z okolico, ki je skop, okleščen in negotov. V svoj prevod je izvrstno ujela vso izrazno pestrost in dinamičnost izvirnika ter s svežino izraza dokazala vso svojo kreativno zrelost.

Gorenjski tisk je za izdelavo knjige Zemlja - Morje, Okusi iz Slovenije prejel nagrado Krilati lev, ki se podeljuje kot priznanje in spodbudo za doseganje najvišje kakovostne ravni izdelave knjig, ki so v celoti izdelane v slovenski tiskarni. Knjiga je po mnenju žirije "izdelana dobro, brez večjih napak. Posebej ne izstopa nobena faza dodelave, vendar je knjiga kljub temu izredno lepo vezana.«

Sanja Janša, Damijan Stepančič, Domen Fras in Žare Karin so prejeli Nagrado za najlepšo slovensko knjigo, ki se podeljuje v treh kategorijah. V kategoriji Književnost ter knjige za otroke in mladino sta za oblikovanje in ilustracijo Antonovega Cirkusa avtorja Petra Svetine nagrado dobila Sanja Janša in Damijan Stepančič. Knjiga preseneča z občutkom usklajene in estetske celote, ki sta ga dobitnika nagrade dosegla s premišljeno in izčiščeno likovno ter oblikovno zasnovo. V kategoriji Znanstvene knjige, učbeniki in stvarna literatura je zaradi izjemne pestrosti in preglednosti vodnika Gremo v mesto. Ljubljana, arhitekturni sprehodi nagrado prejel Domen Fras. Za oblikovanje monografije Zemlja - morje Okusi iz Slovenije (avtor Janez Bratovž) je v kategoriji Umetniške monografije in fotomonografije ter bibliofilske izdaje dobil nagrado Žare Kerin. Kot je zapisano v utemeljitvi "monografijo odlikujejo vse lastnosti odličnih monografij: kvalitetna fotografija, elegantna tipografija, skrb za jezik in prefinjena in funkcionalna izbira materialov."

Kot je ob svojem obisku dejal predsednik RS dr. Danilo Türk, je "sejem zelo lepa predstavitev vsega, kar v Sloveniji obstaja na področju izdajanja knjig." Po številu obiskovalcev lahko sklepamo, da je knjižna kultura v Sloveniji na visoki ravni in sejem s svojim pestrim programom druži slovenske bralce in jim z visokim nivojem strokovnosti podarja novih znanj na področju slovenske literature.

Andrej Tomažin