Prejšnji teden je potekala 21. seja Nacionalnega sveta za kulturo, ki je bila osredotočena na položaj ustvarjalcev, delujočih v javnem interesu na področju knjige in založništva, ter predvsem na to, kako ta položaj izboljšati. Povod za razpravo so bili predvsem nizki honorarji avtorjev knjižnih del.

Uvodna razmišljanja o dejanskem stanju (glavni vzrok zanj član sveta Miran Zupanič vidi v nebogljenosti naše kulturne politike) in kot iztočnice za razpravo je podal predsednik Društva slovenskih pisateljev Slavko Pregl, po mnenju katerega lahko »v celovitem procesu ustvarjanja knjige živijo vsi, razen avtorjev«. Predlagal je štiri možne rešitve za izboljšanje katastrofalnega stanja.

Prvi predlog je uvedba umetniške davčne izjeme po zgledu Irske, kjer so kulturni ustvarjalci oproščeni davka. Kot drugo bi lahko s povečanjem sredstev knjižničnemu nadomestilu razširili krog prejemnikov, bistveno bi se moral povečati tudi odkup izvirne slovenske literature za javne knjižnice. Zadnji predlog predvideva temeljni pisateljski dohodek, kot osnovo za ustvarjanje knjig tistim, ki so se s svojim delom dokazali. Čeprav se tu ne govori o velikih zneskih, predsednik Društva meni, da bi že  s tem bistveno izboljšali položaj ustvarjalcev.

Da je rešitev treba iskati v okviru kulturne politike, se je strinjal tudi Bojan Švigelj, predsednik Društva založnikov. Založniki seveda ne morejo »povsem zanemariti poslovnih okvirov delovanja«, je poudaril Švigelj, Pregl pa dodal, da so založniki »v istem čolnu s pisatelji, pri čemer so že tako nizki honorarji na slovenskem trgu zanje previsoki in za avtorje prenizki«.

Na težave, ki bi lahko nastopile ob upoštevanju vseh predlaganih rešitev, je opozoril Jožef Horvat z Ministrstva za kulturo, saj meni, da bi se v tem primeru hitro »oglasili umetniki drugih področij, na primer slikarji«. Rešitev vidi predvsem v povečanju sredstev za kulturo, ki v proračunu že vse od osamosvojitve dalje padajo, ter njihovi kar najbolj smiselni razporeditvi po posameznih področjih.

Kot eno od nalog Javne agencije za knjige, ki naj bi po Horvatovih besedah začela delovati v začetku prihodnjega leta, je Mitja Zupančič, predsednik Zbornice založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev pri Gospodarski zbornici Slovenije, izpostavil tudi skrb za vrnitev veljave poklicem, nenadomestljivim v knjižni verigi, a prevečkrat prezrtim, kot so na primer lektorji, prevajalci ali knjižni uredniki.

Agencija za knjigo, ki bo imela nadzor nad subvencijami in njihovo razdelitvijo, bi morala poskrbeti tudi za to, da bodo vsi členi verige »delovali v istih pogojih«, meni član sveta za kulturo Mitja Čander, vendar pa je hkrati izrazil bojazen, da se bodo tudi po začetku njenega delovanja prisiljeni vračati k istim zaključkom - da je sredstev, namenjenih knjigi, enostavno premalo. 

Na seji so člani sveta, ki so si bili enotni, da je »subvencija za knjigo manjša od subvencije za kravo«, ugotovili tudi, da se ne vlada ne pristojna telesa državnega zbora niso odzvala na nobeno njihovo letošnjo pobudo, s čimer je bil kršen zakon. Kot sklep srečanja je obveljala odločitev, da parlamentarnemu odboru za kulturo predlagajo, »naj obravnava položaj ustvarjalcev na področju knjige in poskuša najti sistemske rešitve za spodbujanje ustvarjalnosti«.