Sobota, 25. oktober 2008

Predzadnji ponedeljek v oktobru je bil v ljubljanski Mestni hiši precej slavnosten, saj so točno opoldne podelili priznanja za dosežke v arhivistiki, tako imenovane Aškerčeve nagrade in priznanja, ki jih vsako drugo leto podeljuje Arhivsko društvo Slovenije. Letošnji dobitnik Aškerčeve nagrade je Inštitut Studia Slovenica, za izjemne prispevke na področju zbiranja, varovanja in ohranjanja arhivske dediščine slovenskih izseljencev, priznanji pa sta šli v roke Mete Matijevič za monografijo Novomeške hiše in ljudje in Andreje Klasinc Škofljanec za Vodnik po arhivskem gradivu Studia Slovenica.

Osnovni namen Studia Slovenica, ki ga je kot zasebno ustanovo leta 1957 v Washingtonu osnoval dr. Janez Arnež s prijatelji, je bil po eni strani z objavljanjem v angleščini predstaviti in približati Slovenijo in Slovence ameriški javnosti, po drugi pa zbirati in ohranjati gradivo slovenskega izseljenstva. Prvi del bogatega arhivskega gradiva, časopisov in knjig, je bil v Slovenijo prinesen hkrati s sedežem ustanove v letu 1991, od leta 1993 pa se gradivo nahaja v prostorih Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu. V gradivu Inštituta Studia Slovenica po pomenu izstopa predvsem dokumentacija, ki je nastala ob delovanju begunskih taborišč, v katera so se zatekli slovenski begunci po II. svetovni vojni, pa tudi sklop gradiva, ki je nastal pri delovanju slovenskih izseljenskih društev ter slovenskih župnij in verskih organizacij v Evropi in Ameriki med letoma 1912 in 2002. To so poudarili tudi v obrazložitvi Aškerčeve nagrade za leto 2008, kjer so zapisali da je »Inštitutu Studia Slovenica uspelo ohraniti pred uničenjem in pozabo arhivsko gradivo, ki je nastajalo pri delovanju slovenskih izseljencev v Evropi, Severni in Južni Ameriki, Avstraliji in zamejstvu, ne samo z neutrudnim pridobivanjem arhivskega gradiva in njegovim publiciranjem, ampak tudi z vztrajnim opozarjanjem in prepričevanjem slovenskih izseljencev, da je potrebno to gradivo ohraniti in omogočiti njegovo uporabo raziskovalcem«.

Meta Matijevič, že več kot 20 let zaposlena v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, je Aškerčevo priznanje dobila za monografijo Novomeške hiše in ljudje, ki »zaradi obsežne uporabe virov pomeni pomemben prispevek k poznavanju zgodovine Novega mesta«. Knjiga, pripravljena na podlagi bogatih arhivskih virov in osredotočena predvsem na obdobje od srede 18. do srede 19. stoletja, je razdeljena na dva dela - v prvem so predstavitve virov in v pregledna poglavja razdeljene različne teme iz in o preteklosti mesta, drugi del pa je posvečen katalogu hiš, z izčrpno predstavitvijo prek 270 stavb in z njimi povezanih oseb.

Vodnik po arhivskem gradivu Studia Slovenica, za katerega je Aškerčevo priznanje za leto 2008 dobila Andreja Klasinc Škofljanec, je »obsežen in kvaliteten popis, ki služi kot pomagalo vsakemu uporabniku gradiva in povečuje dostopnost do bogate dokumentacije« arhivskega gradiva slovenskih izseljencev. Gradivo je bilo ob prenosu v Ljubljano v povsem neurejenem stanju in kot tako za raziskovanje neuporabno, zaradi česar se je leta 1999 v skrb za njegovo ureditev vključil Arhiv RS, kjer je Klasinc Škofljančeva zaposlena. Na podlagi njenega evidentiranja ter kasneje tudi urejanja in popisovanja pa je nastalo delo, ki je naletelo na širok odmev in veliko povpraševanje.

Letošnja priznanja, poimenovana po Antonu Aškercu, slovenskemu pesniku, duhovniku in prvemu ljubljanskemu mestnemu arhivarju, sta podelila predsednica Arhivskega društva Slovenije Mirjana Kontestabile Rovis ter predsednik komisije za podeljevanje Aškerčevih nagrad in Aškerčevih priznanj Drago Trpin, slavnostni govor pa je imel zgodovinar dr. France M. Dolinar, ki je opozoril na dvoje: matičnih knjig in arhivskega gradiva ne bi smeli dobivati v roke tisti, ki ga ne znajo uporabljati ali z njim ravnajo nespoštljivo, ampak bi bilo potrebno zakonsko zaostriti »rodoslovno manijo«, poleg tega pa se mu zdi vprašljivo tudi hranjenje osebnih podatkov zgolj v digitalni obliki, saj nihče »ne more zagotoviti trajnosti nosilcev digitalnega zapisa« in je potemtakem papir, kljub svojim pomanjkljivostim, še najbolj zanesljiv.