6. mednarodno srečanje prevajalcev in pesnikov z naslovom Pesniki prevajajo pesnike v organizaciji Društva za mednarodne kulturne povezave Sinji krog, 7.-14. oktober 2008, Piran-Koper-Ljubljana

Organizatorji prireditve so se v tem večeru odločili združiti več plasti umetniških doživljajev, poezijo, glasbo, pa tudi likovno umetnost. Že ob vstopu v galerijo so nas pričakale stvaritve slikarja Carmela Zottija in njegovih učencev, ki so razstavo postavili v njegovo čast.

Osrednji pesniški del večera je bil zastavljen tako, da se je vsak pesnik najprej predstavil skupaj s svojo pesmijo v lastnem jeziku. Potem pa so njegovo pesem prebrali tudi drugi pesniki, vsak v jeziku svoje dežele. Tako se je večer spletal kot tesno povezan sinji krog sedmih različnih jezikov, kultur, ki so se med seboj spogledovale, iskrile, odbijale in spajale.

Pesniki so posedli na oder, nad katerim je visela kompozicija iz štirih črno-belih slik. Kot prvi se nam je predstavil srbski pesnik Miša Pasujević s pesmijo Da nikoli več ne boš sanjal (Da nikada više neće sanjati). Pesem smo slišali v izvirniku ter angleški, francoski, italijanski, slovenski in romunski verziji. Za njim je svojo pesem Trenutek (Instant) prebral francoski pesnik Stéphane Bouquet, čigar poezijo so na delavnici prevedli v slovenščino, angleščino, italijanščino in romunščino. Pesnikom se je videlo, da niso vajeni pogostih nastopov pred publiko; njihova mimika je bila minimalna in od začetka so bili nekoliko plahi. S tem so pozornost preusmerili na zvočno podobo pesmi, kar je seveda najbolj prišlo do izraza pri pesmih, ki so zamenjale več različnih jezikov.

Tretji je nastopil prvi slovenski predstavnik, Andrej Hočevar s pesmijo Dišim, sledil pa mu je Finec Eino Santanen z zanimivo spletenimi drobci fantazij z naslovom Žnžn mnmn žnžn mnmn (Nvnh mvmh nvnh mvmh). Pri slednjem je prišlo do izraza dejstvo, da se pesmi ne da prevajati dobesedno in dosledno. Najbolj  problematično je to pri besednih igrah, kar je opaziti že v naslovu pesmi, ki ima v finščini drugačno vokalno podobo kakor denimo v slovenščini. Preprosta ponavljanja besed, ki so v sodobni poeziji v veliki meri nosilci ritma, učinkujejo v različnih jezikih razmeroma nespremenjeno. Na drugi strani pa lahko bolj zapletene besedne igre, ki so ravno tako vitalnega pomena za ritem, prenos iz enega jezika v drugega močno poškoduje. In prav tu se kaže pomembnost povezovanja pesniške ter prevajalske dejavnosti s takimi in podobnimi mednarodnimi srečanji. Vprašanje je, zakaj je teh vse manj, kakor je v začetku večera povedal direktor Mestne galerije Piran, ko je poezijo označil za kraljico umetnosti.

Za finskim pesnikom je nastopila Jana Putrle Srdić, ki je prebrala nenavadno Temno zeleno pesem. Ko je brala, se je zdelo, da se za njo odstirajo mnogi, zlovešči, mračni in tisti lepi ter še drugi čisto običajni svetovi. Prevodi v francoščino, srbščino, angleščino in italijanščino so se trudili čimbolj slediti temu učinku in se mu zelo približali. Sledil ji je Gašper Malej s pesmijo Postal boš obraz, ki se je sklenila s pomenljivim verzom „vprašaj se, čigav”. Za njim je bila na vrsti organizatorica festivala Barbara Pogačnik in Jagnje v noči, jagnje v jutru.

Italijanski pesnik Andrea Inglese je prebral prispevek Poglej, kako neustavljivo se spuščajo (Guardali come ostinati scendono). Laura Solomon je bila edina, s katero smo za nekaj časa zapustili Evropo in se preselili v ZDA s pesmijo Puščavnik (The Hermit). Sledila je spet slovenska pesnica, Veronika Dintinjana, ki je prebrala pesem Magritte, zdravilec.

Najbolj produktiven član delavnice pa je bil Romun Cosmin Perta, saj je prevedel pesmi domala vseh udeležencev. Svojo pesem 3 (norost) (3 (nebunia)) je prebral kot zadnjo, nakar smo jo slišali še v slovenščini, angleščini in italijanščini.

V svojem govoru v začetku večera je podžupan Pirana razmišljal, da jezik literature ne pozna razlike med velikimi in malimi jeziki, kakor jo pozna kapitalizem. V poeziji so vsi jeziki enako zanimivi, vse njihove razlike, ki ustvarjajo drobne vrzeli med pomeni, so privlačne tako za pesnike kot za prevajalce.