Četrtek, 9. oktober 2008

O zmanjšanju proračunskih sredstev mestne občine Maribor za neprofitno založniško dejavnost, ki je zamajalo obstoj revije Dialogi, smo že poročali, neprijetna novica pa je presenetila še eno mariborsko založbo, Litero, ki prav tako kot založba Aristej izdaja vrhunsko leposlovje, znanstveno humanistiko in družboslovje, pa tudi knjige o štajerski prestolnici, mariborski mestni zgodovini, osebnostih in pomembnih dogodkih.

Vodji obeh založb, ki sta tako za prihodnja tri leta ostali kar brez 40 odstotkov sredstev glede na preteklo leto, sta na tiskovni konferenci poudarili, da z zmanjšanjem sredstev mestna občina Maribor ni le okrnila njunega delovanja, ampak tudi pokazala, da njuna prizadevanja za občino niso pomembna v tolikšni meri, kot si nedvomno zaslužita. »Proračun namreč za nas ne predvideva niti enakega obsega financiranja kot doslej, kaj šele, da bi na osnovi rezultatov in vse večje realizacije v njem predvideli povečanje vsaj za stopnjo inflacij,« sporočajo iz založb.

Orlando Uršič, direktor založbe Litera, je še poudaril, da sicer ne ve, ali so občinska sredstva namenjena kulturi morebiti prerazporedili, da pa pozna mariborske kulturne institucije v mestu, ki so deležne po več 100.000 evrov proračunskega denarja, medtem ko jih bo njegova založba v bodoče dobila 33.000 (še lani pa so dobili okoli 52.000 evrov), ter dodal, da je to še en dokaz, da je knjiga pač intimen medij, kjer ni velikih možnosti promocije mestnih veljakov, kot to velja za gledališke premiere in razne festivale.

Medtem ko si bo Litera začasno pomagala s premostitvenimi krediti, ki na dolgi rok seveda niso rešitev, je direktorica založbe Aristej Emica Antončič, ki je sicer pozdravila odločitev o triletnem načrtovanju delitve proračunskega denarja, potrdila, da je zaradi zmanjšanja sredstev (Aristej bo namesto prejšnjih 28.000 evrov dobil le 17.000) ogrožena izdaja zadnje ali celo tudi predzadnje številke letošnjih Dialogov.

Vodji obeh založb poudarjata, da sicer razumeta težave župana Franca Kanglerja in mestnih svetnikov pri razporejanju sredstev, ki so na voljo, vendar pa jih hkrati opozarjata, da je tudi pisana beseda pomemben igralec na kulturnem parketu Maribora, zaradi česar jo je nujno vključiti v dolgoročne načrte mestne kulturne politike. Še toliko bolj zaradi kandidature Maribora za Evropsko prestolnico kulture za leto 2012.

Odziv v zvezi z zmanjšanjem sredstev je prišel tudi s strani mariborske mestne občine, kjer so obrazložili, da ni šlo za prestavljanje denarja med nameni. Planiranje proračuna poteka tako (in je tako potekalo tudi za preteklo leto), da strokovna služba pripravi predlog višine posameznih proračunskih postavk glede na zaznane potrebe in realizacijo preteklih programov. Na mariborski so primarno predlagali zagotovitev sredstev za obvezne programe, ohranitev doseženih standardov pri ostalih kulturnih programih ter za pripravo nekaterih posebnih projektov kot so Evropska prestolnica kulture, Festival Maribor, Fotografski muzej in podobno.