Razglasitev letošnjega dobitnika Rožančeve nagrade je tik pred vrati. V boju zanjo je še pet nominiranih avtorjev, dobitnika pa bodo razglasili danes zvečer v ljubljanskem Jazz klubu Gajo. Tam se bo namreč ob 20. uri začel literarni večer, na katerem bodo Viktor Blažič, Dušan Jovanović, Ženja Leiler, Dean Komel in Miha Pintarič prebirali izseke iz svojih esejističnih del, s katerimi se potegujejo za letošnjo lovoriko.

Žirijo za letošnjo že šestnajsto nagrado, imenovano po enem najvidnejših slovenskih esejistov 20. stoletja Marjanu Rožancu (1930-1990), so sestavljali predsednik Edvard Kovač, Jelka Ciglenečki, Milček Komelj, Ivo Svetina ter Manca Košir. V svojih utemeljitvah so мed drugim poudarili aktualnost del v sedanjem času na takšen ali drugačen način.

Pri delu Vsi naši prevrati (Društvo 2000) »pričevalca svojega časa« Viktorja Blažiča sta jih prepričali avtorjeva pokončna drža in etika, ki ni prisotna le v njegovih esejih (tokrat) o polpretekli slovenski zgodovini in aktualnem družbenem trenutku, temveč tudi v njegovem življenju. Blažič, rojen 19. julija 1928 v Smolenji vasi pri Novem mestu, je v našem prostoru dobro znan novinar, urednik in publicist.

»Nadarjen in vešč dramatik in režiser« Dušan Jovanović se za nagrado poteguje z zbirko esejev Svet je drama (Mladinska knjiga), v kateri je poskusil »zagledati dramo tudi tam, kjer je ni«,  kakor je na predstavitvi nominirancev povedal sam. Komisijo pa je navdušil z »režijo svojih zapisov v knjigo, ki je tako postala več kot le zbirka nepomembnih raznorodnosti«. Lansko leto je gledališki esejistični del »zastopal« Mile Korun z delom Biti z igro.

V knjigi Zapisi in zapiki (Študentska založba) novinarke Ženje Leiler so zbrane njene najodmevnejše kolumne, komentarji in eseji, po večini nastali v zadnjih letih, ki se dotikajo tako splošnih družbenih in kulturnih tem kot tudi ožjih slovenskih fenomenov. Avtorica jih svojim bralcem posreduje s »pronicljivo, jasno in ostro govorico osebnosti, ki ve, kaj hoče sporočiti«, kakor je v imenu žirije povedala Manca Košir in dodala, da je Leilerjeva »ena redkih, ki misli medijske podobe«.

Filozof Dean Komel je svojo zbirko esejev Humanistični pogovori (Založba Miš) označil kot »pisanje o neki 'premaknjenosti' na poti med Slovenijo in Evropo, izven evropskih meja in nazaj«. Žirija pa je glavno odliko njegovih razmišljanj našla v tem, da se avtor »ne zadovolji z abstraktno čistino, kjer vse kmalu postane zelo jasno, ampak v svojih pogovorih resnično upošteva fenomenološko načelo: 'Nazaj k stvari!'«. Njegova stvar pa je konkretna slovenska kultura ali še bolje: stanje duha v Sloveniji in Evropi, kakor so še zapisali v utemeljitvi nominacije.

Kot zadnjega so predstavili profesorja starejše francoske književnosti Miho Pintariča in njegovo zbirko Neškropljene limone (Mohorjeva družba), kjer bodo bralce »navdušila svobodna prehajanja med temami in bogastvo jezika oz. kar jezikov, saj svoj svet Pintarič pojasnjuje ob slovenščini še skozi francoščino, latinščino, angleščino in hrvaščino«. Delo je žirija označila kar kot »pravi hommage eseju«.

Nagrado Marjana Rožanca za najboljšo esejistično zbirko se podeljuje že od leta 1993 - sprva pod vodstvom založbe Mihelač in časnika Dnevnik, od leta 1998 pa je organizacijo, zagotavljanje sredstev ter imenovanje in usklajevanje dela žirije prevzel Sklad Marjana Rožanca, ki ga je istega leta založba Mihelač ustanovila skupaj z založbo Nova revija. Letošnjo nagrado bodo lavreatu podelili v soboto, 27. septembra, ob 14. uri na Trubarjevi domačiji v Rašici.