Ko je pred dobrimi desetimi dnevi Rektorska konferenca sporočila, da so štiri slovenske univerze, sicer z zamudo, izbrale še zadnjega od sedmih kandidatov za predstavnika v svetu Javne agencije za knjigo – dr. Mihaela Kovača, je po začetnih nevšečnostih vendarle izgledalo, da se zgodba dokaj hitro bliža koncu. A se je zadeva v istem dnevu ponovno zapletla. Ministrstvo za kulturo RS je namreč k imenovanju sedmega člana že pozvalo zainteresirano javnost in ni sprejelo predloga Univerz, pri čemer se sklicuje na 3. odstavek 6. člena Zakona o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije, ki pravi: »Če kateri izmed predlagateljev iz prejšnjega odstavka tega člena ne poda predloga v roku določenem v aktu o ustanovitvi, se šteje, da predlog ni bil podan. V tem primeru imenuje ustanovitelj manjkajočega člana na podlagi izvedenega javnega poziva.« Tako je prišlo do neljube »zagate« ali »napake«, kakor nastalo situacijo imenujejo slovenski mediji, kar je izzvalo celo vrsto reakcij iz vrst slovenskih pisateljev pa tudi nekaterih politikov, ki pozivajo kulturnega ministra Simonitija, naj se zadeva čimprej razreši.

Pisatelj Vlado Žabot je tako pred tednom dni kot pooblaščenec upravnega odbora Društva pisateljev (DSP) in njegov nekdanji predsednik (ter zato posledično tudi sodelujoči pri nastanku Agencije za knjigo) v pismu Ustanovitev Javne agencije za knjigo naj bo pravno korektna ministrstvu izrazil dvom o pravni korektnosti 12. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za knjigo RS, saj po mnenju DSP ta predzakonski zapis v navidezni malenkosti presega zakon. Kot obrazložitev je Žabot v pismu zapisal: »Gre za določilo, s katerim zakon določa, da enega od članov sveta agencije ustanovitelj imenuje 'na predlog univerz'. Sklep o ustanovitvi pa z navidezno malenkostjo to določilo vendarle pomembno spreminja in presega, ko pravi, da ustanovitelj enega od članov imenuje 'na skupen predlog univerz'«.

Težave pri imenovanju zadnjega od sedmih članov sveta Javne agencije za knjigo so se namreč začele, ker je po prvem pozivu ministrstva k izbiri člana v svet konec letošnjega marca Univerza v Ljubljani kot kandidata predlagala dr. Kovača, predavatelja na Oddelku za bibilotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na ljubljanski Filozofski fakulteti, s čimer sta se strinjali tako Univerza na Primorskem kot Univerza v Novi Gorici. Dober mesec kasneje pa je svojega kandidata, dekana mariborske Filozofske fakultete Marka Jesenška, predlagala tudi Univerza v Mariboru. Ker se univerzam tudi na tretji letošnji Rektorski konferenci 18. junija v Mariboru ni uspelo uskladiti, so ministrstvu poslali oba predloga, saj so bile, kot je za časnik Dnevnik pojasnil sekretar Rektorske konference RS Leon Horvatič, v skladu z izkušnjami pri drugih kandidiranjih očitno prepričane, da se bo na koncu ministrstvo odločilo samo. Vendar pa je Ministrstvo za kulturo k imenovanju sedmega člana medtem že pozvalo zainteresirano javnost in se s tem po Žabotovem mnenju izognilo imenovanju enega od zakonito predstavljenih predlogov ter si omogočilo najširšo izbiro manjkajočega člena. To je še posebej pomembno, ker bi se s tem lahko odločilno porušilo razmerje med stroko in politiko. Vlado Žabot, v preteklih dneh pa v javnem pozivu tudi pisatelj Feri Lainšček ter poslanka Majda Širca ministra Vaska Simonitija zato pozivajo, naj kot zadnjega člana agencije za knjigo imenuje izbranega predstavnika univerz in tako upošteva zakon ter omogoči neodvisno in avtonomno delovanje agencije.

Ministrstvo za kulturo je na Žabotovo pismo že odgovorilo, v njem navedene podatke pa zavrnilo kot neresnične, saj naj bi »zakon področje urejal generalno, medtem ko ustanovitveni akt področje natančneje opredeljuje«, poleg tega pa ministrstvo tudi trdi, da so predlog podale tri univerze, ena pa niti predloga niti soglasja, zato so javni poziv objavili v skladu z zakonom. 

Gaja Pöschl