Slovenci smo 26. marca dobili prvega člana Madžarske akademije znanosti. Čast je pripadla prevajalcu iz angleščine in madžarščine, leksikografu, dolgoletnemu uredniku Pomurske založbe in pedagogu Jožetu Hradilu.

Prevajanje iz madžarščine in v madžarščino ter sestavljanje madžarsko-slovenskih slovarjev so bili več kod zadostni razlogi, da je odbor madžarskih akademikov na tajnem glasovanju Hradila imenoval za člana njihove akademije znanosti. Med Hradilovimi prevodi iz madžarščine najpomembnejšo vlogo prevzemajo prevodi del enega najpomembnejših madžarskih pesnikov Sandorja Petöfija, prevajal pa je tudi prvega madžarskega Nobelovca Imreja Kertesza, vileniška nagrajenca Petra Esterhazyja in Petra Nadasa ter mnogo sodobnih pisateljev in dramatikov. V sodelovanju s Sandorjem Woeresem, povojnim madžarskim pesnikom, je Madžarom približal naše klasike Cankarja, Ketteja, Murna, Župančiča in Kosovela. Jože Hradil je tudi avtor treh madžarsko-slovenskih slovarjev.

Hradil je ob imenovanju imel govor z naslovom Usodne besede – o slovensko-madžarskih literarnih vezeh. Hradil meni, da z njegovim imenovanjem za člana madžarske akademije izkazuje le-ta tudi naklonjenost slovenski kulturi, obenem pa ponuja roko slovenski akademiji.

Leta 2004 je Hradil za svoja dela, predvsem za tri slovarje, prejel tudi pomembno nagrado madžarskega Ministrstva za kulturo Pro Cultura Hungarica. Poleg omenjene nagrade je bil nagrajen tudi s plaketami Petöfi, Ady, Pro Litteris Hungaricis in Füst Milán. Te nagrade kažejo, kako pomembno se zdi Madžarom Hradilovo delo. S prevodi iz madžarščine je začel že leta 1969 s knjigo novel Ljubezen in ostal aktiven na tem področju do danes. V tem obdobju je bil osrednja figura na slovenski strani v slovensko-madžarskih založniških odnosih. V slovenščino je prevedel kar 59 madžarskih avtorjev, v vsakega izmed prevodov pa vnesel duh madžarskega jezika in njihovega načina življenja.

Sanela Halilović

Povezave: