Konec prejšnjega tedna so se med 25. in 30. marcem srečali pisatelji iz 30 PEN centrov na 40. blejskem mednarodnem PEN srečanju, ki se lahko pohvali z najdaljšo tradicijo PEN srečanj v svetu. Poleg pogovora o literaturi in literarnih večerih so pisatelji poskušali najti filozofske in sociološke odgovore na vprašanje, kaj pravzaprav evropska zavest je in koliko nam različnost kultur in jezikov vendarle preprečuje, da evropeizem in evropsko identiteto postavimo nad nacionalne občutke. Enoznačnega zaključka razprave jim sicer ni uspelo opredeliti,  vendar je Aleš Debeljak s svojo izjavo, da za nacionalizem ni potrebno veliko narediti in da večji napor zahteva kozmopolitizem, torej sprejem različnih identitet, zagotovo na določen način povzel mnenja večine navzočih udeležencev debate. "Samo kot kozmopoliti smo lahko Slovenci in Evropejci,« je poudaril Debeljak.

V duhu približevanja različnih kultur je potekal tudi prvi literarni večer, ki se je odvil 25. marca in ga je povezovala Ifigenija Simonović. Na njem so članom iz 30 PEN centrov po svetu predstavili svoje delo trije ambasadorji slovenske kulture in književnosti: Brina Švigelj, ki živi in ustvarja v Franciji, ter je za svoj roman Odveč srce prejela tudi nagrado Francoske akademije, Vladimir Kos, ki živi na Japonskem in objavlja pesmi tako v slovenščini kot v japonščini in Maruša Krese, dobitnica letošnje Fabule, ki živi v Nemčiji in za svojo prozo in poezijo dobiva vedno več priznanj.

Mirovni komite mednarodnega PEN centra, katerega osrednji cilj je zbliževanje pisateljev, ki prihajajo iz držav in narodov, ko so v političnem konfliktu, je letos posebej pozdravil palestinske in judovske pisatelje, obžaloval pa odsotnost srbskih in kosovskih, ki se letošnjega srečanja niso udeležili. Bled je namreč po besedah predsednika mirovnega komiteja Edvarda Kovača znamenit po tem, da so v okviru srečanja PEN na njem prvič v zgodovini spregovorili Turki s Kurdom, Palestinci z Izraelcem ter Baski s Špancem. "Dajemo veliko pobud, iluzija pa je, da lahko pisatelji ustvarimo mir. Delamo stvari, pri katerih ne moremo biti nikoli do kraja uspešni, vendar si želimo biti preroki upanja, tisti prvi, ki ustvarimo ozračje za srečanje, " je dodal Kovač.

Za letošnjo temo je Mirovni komite izbral zelo aktualno vprašanje, posebej v Evropi, ki so jo v preteklosti zaznamovale medsebojne vojne med skoraj vsemi njenimi državami - Etični odnos do zgodovine kot vir miru. Skupno stališče je na žalost bilo, da čeprav bi se morali na zgodovinskih napakah učiti, je zgodovina vendarle pogosto vir sovraštev in sporov v sedanjosti.  Predsednik Francoskega PEN Sylvestre Clancier je poudaril, da bi se vsaka država morala potruditi in razmišljati o svoji zgodovini v dialogu z ostalimi ter imeti bolj komparativen in bolj širok pristop k zgodovini, ker je prav uradna resnica oziroma vladna parcialna zgodovina, ki je otrokom plasirana v šoli, tista, ki (evropska) ljudstva medsebojno oddaljuje. »Veliko odgovornost pri predstavljanju zgodovine imajo tudi pisci in prevajalci. Prevod starih tekstov in ohranjanje originalov je namreč lahko velik vir za ideje miru,« je še dejal Kovač.

Tudi predvečer blejskega srečanja je potekel v duhu spominjanja na skupne momente kulturne zgodovine, tokrat  Slovencev in Hrvatov. Čeprav je bila tema prihodnost kulturnih odnosov na literarnem področju, so se gostje večera raje vrnili v preteklost in nam pokazali, da imata Slovenija in Hrvaška veliko skupnih spominov, ter da sta vedno dobro sodelovali na kulturnem področju. Boris A. Novak, ki je povezoval pogovor, je pojasnil, da so za dobre kulturne stike bistveni trije stebri: akademski, prevajalski in založniški, s tem pa tudi nagovoril predavatelja slovenistike na Filozofski fakulteti v Zagrebu Zvonka Kovača in predavateljico na Filozofski fakulteti v Ljubljani Djurdjo Strsoglavec, ki sta nam oba zatrdila, da so odnosi na akademski ravni zelo razviti in dobri in da je obojestranski interes mladih za  književnost in jezikoslovje drugega naroda vedno večji. Žal pa nas je urednik pri hrvaški založbi Meander Branko Čegec spomnil tudi na težave pri delu s knjigami pri predstavljanju slovenske literature na hrvaškem: »Knjige danes ne sprožajo več polemik in zanimanja. Mediji so tisti, ki promovirajo vse in književnost prav tako. Če nisi v medijih, te enostavno ni.  Pri Meandru je doslej izšlo že 16 knjig slovenskih avtorjev, toda boj za njihovo širšo pozornost je neizprosen, včasih že celo smešen,« je zaključil Čegec.

Za penovce so sprejeme priredili predsednik države Danilo Türk, ki se je tudi sam udeležil razprave o evropski zavesti in ob tej priložnosti poudaril, da so pisatelji v pomanjkanju političnega pluralizma v nekdanji Jugoslaviji imeli vlogo nekakšne alternativne vlade ter da so prav ti pozvani, da vodijo družbeni dialog tudi danes, blejski župan Janez Fajfar, celjski župan Bojan Šrot in ljubljanski župan Zoran Janković. Ob ljubljanskem sprejemu pa se je izbranemu občinstvu na Ljubljanskem gradu predstavil italijanski pesnik Luciano Morandini, ki sodi med najuglednejša pesniška imena v Italiji.

Olga Brezovar