Verjetno vas je večina videla, kaj je počel Orlando Figes, zgodovinar in pisatelj, ki je ob prevodu knjige Šepetalci obiskal tudi Slovenijo: na spletni strani Amazon se je prijavljal z različnimi uporabniškimi imeni, blatil knjige svojih akademskih in pisateljskih kolegov, svoje delo pa poveličeval in hvalil na vse pretege. Potem je storil klasično napako neizkušenega kriminalca: vse je zvalil na svojo ženo. Žena, sicer priznana pravnica, je naredila klasično napako dobre žene: pretvarjala se je, da je to res počela. Vendar so ruski hekerji (najbrž pod Putinovo direktivo) kaj kmalu ugotovili, da to ne more držati in tako Orlandu ni preostalo nič drugega kot to, da je krivdo ekspresno priznal, se posipal s pepelom, potočil kakšno krokodiljo solzo: vse skupaj je zabelil z obljubo, da bo odšel na zdravljenje. To je torej nova odvisnost zvezdniških pisateljev: anonimno spletno klevetanje. Klinike za zdravljenje odvisnosti od seksa, alkohola in kokaina se držijo za glavo, poslovni zdravniki pa si že manejo roke: kot gobe po dežju rastejo centri, ki bodo poskrbeli za hitro ozdravitev Orlanda Figesa in drugih njemu podobnih. Stvar lahko dobi tudi resnejši prizvok: literarna kritika, ki je že tako ogrožena literarna zvrst, s tem dobi novo črno piko, ob tem pa se pojavljajo tudi vprašanja o legitimnosti anonimnih recenzij, kot tudi resni dvomi v mentalno zdravje intelektualnega življenja družbe, v kateri pride do takšnih in podobnih pojavov. Pred kratkim je v Društvu slovenskih pisateljev potekala debata z naslovom Kritika in trg, ki jo je moderiral Matej Bogataj, udeleženci (Robert Titan Felix, Jelka Ciglenečki in Aljaž Kovač) pa so na njej poskušali ugotoviti, kdo literarni kritik danes sploh je, kakšna je njegova vloga, ali ima sploh kaj možnosti za preživetje (kot državljan in kot figura v literarnem življenju) in koliko je odvisen od ali ogrožen s strani trga. Vabljeni na nadaljevanje te debate v AirForum (Obrekovalnica)!

Orlando Figes, rojen l. 1959, doktoriral na Cambridgeu, kjer je tudi poučeval.

Avtor več knjig in strokovnih del, v slovenščini lahko beremo njegovi knjigi Natašin ples: kulturna zgodovina Rusije in Šepetalci: zasebno življenje v Stalinovi Rusiji