Če vas december navdaja z občutkom, da ste od ljudi in njihovih šeg oddaljeni še bolj, kakor se vam je zdelo poprejšnjih enajst mesecev, in nikakor ne morete najti razloga, zakaj bi se veselili snega, krasili jelko, strmeli v lučke in kupovali novo toaleto za »najdaljšo noč v letu«, je najbolje, da se zatečete h knjigam. In če ste decembra srečnejši, kot ste bili vseh preteklih enajst mesecev, ker se veselite snega, krasite jelko, strmite v lučke in ste toaleto že kupili, za popolno srečo potrebujete le še knjige, s katerimi se boste v času popraznične depresije tolažili januarja. Ne le da obstaja prilegajoča se knjiga za vsakega bralca – še več – obstajajo knjige tudi za nebralce.

Za najučinkovitejši beg od decembrske evforije in januarske praznine lahko sežete po Severnih arhivih, ki z naslovom spominjajo na hladnost letnega časa, skozi katerega se prebijamo, a je pripovedni ton družinske kronike francoske pisateljice Marguerite Yourcenar tako mil, da se ob branju zdi, kakor bi vdihovali topel in kristalno čist pomladanski zrak. S pretanjenim jezikom nas prva dama francoske književnosti vodi po poteh svoje rodbine, ki se vijejo vse do pradavnine. Če iztekajoče se leto navdaja z občutkom mimobežnosti in minljivosti, nas Yourcenarjeva opozarja, da smo do mož kamene dobe oddaljeni kvečjemu tristo rodov in smo jim bliže, kot se nam zdi. Smo »dediči celotne pokrajine, vsega sveta okoli nas«, in ker obstaja verjetnost, da so imeli kak ruski romanopisec ali skandinavski dramatik in kak grški pesnik ali kipar večjo težo pri oblikovanju naše osebnosti, kakor so jo imeli možje in žene, katerih eden od mogočih potomcev smo, je naša preteklost veliko globlja od enega samega mimobežnega leta. Severni arhivi so jezikovna in duhovna poslastica za bralsko aristokracijo in so knjiga, ki oblikuje pogled na človeštvo. Yourcenarjeva razširi in poglobi bralčev pogled, ne da bi si ga želela podrediti. Ve namreč, da je lastno presojanje pomembnejše od poživljanja duha z umetniškimi in intelektualnimi nadomestki, ki ne izvirajo iz nas, ampak smo se jih navzeli od drugih. Omamljati se s tujimi prebliski ni nič manj nespametno od pitja šampanjca pred odhodom na ples; oboje zamegli lastna dognanja in otopi pogled.

Pretiravanje s šampanjcem nikoli ni priporočljivo, celo na silvestrovo ne. Je pa res, da bolj ko človek pretirava s pitjem, z večjo suverenostjo bo naslednje dni pripovedoval o nepozabnosti dogodka na zadnji dan koledarskega leta. Dušan Jovanović je v svoji pronicljivi pesniški zbirki Nisem zapisal misel, ki tiste, ki se novoletnim ceremonijam izogibamo, preganja do polovice januarja ali še čez, ko se sprašujemo, ali smo res edini ljudje na svetu, ki nam je malo mar, da ura tudi 31. 12. odbije polnoč: »Nisem še srečal človeka, ki bi na vprašanje,/kako si se imel na Silvestrov večer,/odgovoril – zanič!/ Vsi so se imeli fajn, prima, super, enkratno, naj naj./Juhuhu!/ Eni so pili kot žolne,/bili zadeti kot afne/in kozlali kot vidre./Juhuhu!« In kaj lahko storimo, ko »Dnevi bežijo/…/Dolžniki bežijo pred upniki/Kriminalci bežijo čez mejo/Nesrečno zaljubljeni bežijo v smrt/Dogodki bežijo v pozabo?« Dušan Jovanović pravi: »Jaz bežim iz ene knjige v drugo/in se ne mislim/vrniti v vsakdanje življenje.« Pa vendar je njegova pesniška zbirka še kako stvarna in prizemljena, polna obračunov z življenjem. »Kolikšen je bil seštevek ur,/ki sem jih prebil v vojski, v zaporu,/v vrstah za solato in koleke,/v tramvajih in rikšah?/Kakšna bi bila bilanca izgubljenega časa, če bi seštel vse dneve,/ki sem jih preležal s temperaturo,/vse dneve, ko so me mučili hemoroidi,/vse dneve, ko sem norel od zobobola?/Koliko tednov in mesecev sem ždel/po kotih bifejev, pijan kot čep?/Koliko vikendov sem se dolgočasil/z dripci, ki mi ni bilo zanje?/Koliko let sem prespal?/Kaj ostane, ko pod vse to/povlečem črto/in naredim zaključni račun?« In kakšen bi bil zaključni račun preteklega leta? Bi seštevali, koliko sekund izgubljenega časa je odteklo, ali bi povlekli črto pod sekundami, ki nam jih je uspelo ujeti in okusiti? Kaj nam pogled na eno samo preteklo leto pove o našem življenju – ali ne bi bilo bolje, če bi se zazrli v celotno zgodovino človeštva?

Če se je Yourcenarjeva osredotočila na zgodovino človeškega duha, pa je na drugi strani Tom Standage zgodovino človeštva prelil v kozarce šestih pijač: piva, vina, žganice, kave, čaja ter kokakole in s tem ustvaril čtivo za tiste, ki imajo najraje podatke, ki se jih lahko oprimejo – ali še več – jih okusijo. Zgodovina sveta v šestih kozarcih je poljudnoznanstveno delo, v katerem se kapljice različnih pijač zlijejo v morje preteklosti, hkrati pa suhoparno zgodovino namočijo v žlahtno tekočino. In – kje drugje kot v preteklosti bi z večjo lahkoto našli izgovore za naše današnje šibkosti? Če boste na Silvestrov ali katerikoli drug večer spili preveč vina in se boste morali braniti pred očitki, lahko mimogrede navržete, da so antični Grki verjeli, da ima vino očiščevalno moč, za povrh pa je bilo izogibanje vinu razumljeno kot nekaj slabega. In nikar ne imejte slabe vesti, če vas doma čakajo gore dela, vi pa posedate v kavarni: škotski filozof Adam Smith je svoje delo Bogastvo narodov skoraj v celoti napisal v kavarni British Coffee House, Denis Diderot je Endyclopédie uredil v pariški kavarni Café de la Régence, verjamejo pa celo, da Newtonovi Principi brez kavarniških pogovorov nikoli ne bi nastali.

Knjige širijo obzorje, ponujajo beg iz resničnosti in nas širokogrudno navdihujejo z izgovori za lajšanje vesti. Spodbujajo nas, naj se zazremo v preteklost in nam omogočajo jasnejši pogled v prihodnost. Če decembrski blišč še tako boleče slepi in naj bo januarska praznina še tako brezizhodna – knjiga je zadosten razlog za jutri.

* Polica-(S)povednica je postavljena v knjigarni Beletrina na Novem trgu 2 v Ljubljani. Na njej stojijo knjige, ki so botrovale nastanku pričujoče kolumne. Za najzahtevnejše bralce Severni arhivi Marguerite Yourcenar, za ljubitelje pronicljivosti Nisem Dušana Jovanovića in za bralce poljudne znanosti Zgodovina sveta v šestih kozarcih Toma Standaga. Kakovostno čtivo za vas ali praznično darilo za vsakogar je na voljo 30 % ceneje.