Zdravko Kecman, bosanski pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik, se je slovenskemu bralstvu prvič predstavil leta 2008, in sicer s pesniško zbirko Pajek je slepa pega. V letu 2011 pa je na police prišel tudi slovenski prevod njegovega romana Scabiosa Trenta.

Skozi zgodbo sledimo trem vodilnim motivom: Scabiosi Trenti, lasem in slepoti. Čeprav gre v prvem primeru le za ime rože, ki jo glavni junak išče, pa tekom zgodbe ta iz rastline preide v mit, ki je razlog za soško fronto, alpinistične podvige obiskovalcev Julijskih Alp in ustanovitev vojske slepcev, zato jo mora junak Aleksander Lebanić najti. Ne ve, kje je, kakšna je v resnici, in če sploh obstaja. Zgodba je, navkljub razmeroma preprostemu jeziku, bogata, saj je polna nenavadnih podob, dogodkov, simbolov in mnogih oseb. Njihova popačena imena pa lahko nemalokrat povežemo z znanimi osebnostmi slovenske intelektualne, pa tudi politične elite, kar romanu pridaja še družbenokritično komponento. Lasje služijo kot simbol za spolnost, ki je v romanu pomemben element, avtor pa se loteva njenih, še vedno tabuiziranih, praks. Tako se med drugim srečamo z mladoletnimi erotomankami in spolnostjo v okviru kulta. Če so pri spolnosti večinoma izpostavljene ženske, pa so moški več ali manj predani vojskovanju in iskanju skrivnostne rože.

Pojem slepote nas spremlja skozi ves roman. Po eni strani gre za slepoto v prenesenem pomenu, Lebanić na nek način namreč mora biti »slep«, da lahko najde to, kar išče – da bi našel Scabioso trento, neke vrsto bistvo, mora videti to, kar ima v sebi, in ne tega, kar je zunaj njega – ob tem pa se slepota povezuje tudi z dejansko, fizično slepoto, ki jo pisatelj vpelje skupaj z likom znanega slepega pisatelja Borgesa. Avtor da pisatelju vlogo sekretarja, ki knjige označuje z žigom ALEPH. Prizorišče zadnjega prizora v Dantejevi jami tako postanejo »Borgesova nebesa«, v katerih knjige pridobijo poleg vsebinske tudi fizično kvaliteto. Knjige na police spravlja knjižničar – Franz Kafka, čigar vpliv na avtorja je jasen v prizoru, v katerem se junak znajde na sodišču, iz katerega ne najde nobenega izhoda.

Roman nas ne bo navdušil z umetelnim jezikom, nas pa bo očaral z zanimivo obravnavo znanega mita o Scabiosi trenti, pretresel z neolepšanim opisom vojske in njene hierarhije, za nameček pa se bomo znašli še na zabavi skupaj z znanimi imeni iz zgodovine svetovne književnosti.

Zdravko Kecman: Scabiosa Trenta; srednjeveški roman.

Ljubljana: KUD Apokalipsa, 2011.