John McGahern je predstavnik irskih pisateljev druge polovice dvajsetega stoletja in med najbolj priljubljenimi in branimi irskimi avtorji. Je prejemnik številnih nagrad in častnih naslovov. Dve izmed njegovih del sta doživeli ekranizacijo, ena kot film in druga kot miniserija. Poleg Pornografa je v slovenščino prevedeno še delo Med ženami.

Protagonist Pornografa je tridesetletni pisec pornografije, ki spremlja za rakom umirajočo teto in plete neuspešno in ponesrečeno razmerje z osem let starejšo žensko. V Dublinu odvijajoče se dogajanje je preprosto in tekoče, zelo razumljivo in berljivo. V isti sapi pa odraža duh in stanje irske družbe s konca sedemdesetih let.

Vse se prične in konča s smrtjo. Tetino umiranje tematsko oklepa celotno zgodbo. Ženska, sopotnica moža alkoholika, se z optimizmom, voljo do življenja, humorjem in dobršno merico vinjaka bori z rakom. Medtem se njen nečak posveča pisanju pornografije, s katero se preživlja. Del njegovega življenja sestavlja obiskovanje barov in iskanje priložnostnih razmerij. Zaplete se z žensko brez izkušenj s spolnostjo, konzervativnim pogledom na življenje in hrepenečo po ljubezni. Ironično najde uteho v piscu pornografije, kar je v popolnem nasprotju z duhom, ki preveva njo in celotno irsko družbo. Na njegovo nesrečo z njim zanosi in želi roditi. O splavu in kontracepciji noče slišati. Odloči se za porod v Londonu, saj se boji zavrnitve domačih. On se izogne očetovstvu, a na način, da bi ravnal odgovorno vsaj v drugo, če že v prvo ni. Njegov delodajalec ga ves čas opominja na neizbrisljivost greha, trenutka nepazljivosti in malomarnosti, saj »je ne more tako poceni odnesti«. Dokler pokora ni zadostna, tako dolgo ne sme v miru spati.

Vsak izmed likov je hkrati zmagovalec in poraženec. Michael, protagonist, kljub zapovedim in normam družbe, v kateri živi, vztraja pri svojem in se ni pripravljen podrediti pritiskom »mainstream thinkinga«. Po drugi strani pa išče stranpoti, obvoze, da se mu ne bi bilo treba soočiti z lastnim begom pred odgovornostjo za svoje življenje. Pri tem si pomaga z bežnimi razmerji, s fantaziranjem o popolnem (seksualnem) razmerju, ki ga ilustrira skozi pisanje pornografije, in z alkoholom. Teta moralno premaga bolezen, vendar (morda zaradi obljube: dokler vaju smrt ne loči?) ves čas ostaja zvesta svojemu brezbrižnemu možu, ki ji v času bolezni ne stoji ob strani. Josephinina odločitev, da rodi in poskrbi zase, kljub temu da ji je oče otroka vnaprej odrekel popolno podporo, jo uvršča med zmagovalce, pa čeprav je v celoti podlegla rigidnim družbenim normam in krščanski mentaliteti (zavračanje kontracepcije in splava, pobeg v Anglijo). Kdo izmed nastopajočih si zasluži pekel ali nebesa, je v celoti odvisno od bralčevih oči.