Manuel Manzano je prepričan, da se smejimo tistemu, česar se bojimo. V romanu Zajec in pol Gabrielu Savielu papagajevo pero, zaužito skupaj z zajtrkom, v njegovi glavi povzroči prvi klik!, da v jezi zaduši papagaja Raulita. Njegova mati Margarita ne želi pojesti svojega pernatega hišnega ljubljenčka, zatorej ubije še njo – jo razkosa, skuha ter s tem mesom poskuša nahraniti psa, ki od vsega hudega umre od srčne kapi. Groteskni umor Gabriela reši dolgoletne psihične in fizične zlorabe, povzročiteljice njegove slepote. Postal je svoboden in našel sredstvo za dosego tega cilja. Žrtev je vedno več. Umre vratarka, njegov prijatelj Frederic (od katerega je tudi ukradel denar) in Emma, bivša punca strahopetnega Manuela, katerega zgodbo vzporedno beremo z Gabrielovim uspešnim kamufliranjem in pobegu.

Kratka poglavja sistematično prikazujejo zgodbe oseb. Gabriela, Manuela, zajca in pol, uspešnega policijskega inšpektorja za umore, ki s svojim pohabljenim in prav zaradi tega gnus vzbujajočim pomočnikom Nicodemo reši prav vsak primer, tudi če krivec ni zagrešil zločina, primer je vseeno zaključen. Konec vsakega poglavja razkriva dovolj podatkov, da zaznamo prikrito ter zaslutimo neznano. Ostri pridevniki in grobe besede, ki se nizajo v ritmu brzostrelke, ustvarjajo napetost. Pričakujemo razplet, čeprav ne želimo, da zlorabljen in slepi Gabriel konča za mrzlimi rešetkami, pa vendar je ubijanje zločin, nujno potreben kaznovanja.

Vsi glavni liki v romanu imajo svojo mračno preteklost in brazgotine, da se teh dogodkov spominjajo še danes. Največ nepozabljene prtljage vleče na plan Manuel zaradi ponesrečenega prvega spolnega srečanja, ki mu je sledilo nič manj sramotno drugo. Veliko dogodkov si je v otroštvu napačno razlagal – kot tudi sedanje. Stvarem daje svoj neustrezen, napačen pomen. Boji se vsega in vsakogar. Freudovski kompleksi pa niso edino kar imajo liki tega romana skupnega. V restavraciji Santiaga strežejo Trskina lička. Ta usodna hrana pa razkrije Gabriela in povzroči razkol veze med Manuelom in Emmo.

Manuelov protipol je Gabriel, ki kljub svoji invalidnosti in zlorabi najde način za preživetje. Njegova dejanja so odziv na surovo življenje. Vsak, ki mu prekriža pot, ga ovira do popolne svobode. Njegov nos zavoha Manuelov strah, ta, zajec, pa v njem vidi svojo življenjsko priložnost. Želi postati njegov vodič ter se s tem rešiti Peter Panovega kompleksa, ki mu ga je prilepila in očitala Emma. V svoji glavi si je že slikal njuno ponovno združitev. Neprepričljivo preračunljivi Gabriel ga prehiti kljub svoji slepoti, izkoristi pridobljene podatke iskrenega, zanj nepotrebnega vodiča, umori Emmo in umor – ter s tem tudi vse pretekle zločine – naprti Manuelu. Uspe mu popolni zločin, črna ovca postane snežno bela. Ni vse tako, kot izgleda na prvi pogled, čeprav natisnjene muhe na določenih straneh romana slišimo brenčati, ampak če pogledamo bolje, vidimo le sliko (muhe).

Manuel Manzano: Zajec in pol. Prevedla Tina Malič.

Ljubljana: Sanje, 2010.