Roman Egoisti je najboljše prozno delo italijanskega pisatelja, esejista in prevajalca Bonaventure Tecchija (1896-1968), ki je bil v svojem času znan ne le kot pisatelj, ampak tudi kot izvrsten poznavalec nemške literature. Bil je profesor nemškega jezika in književnosti na univerzah v Padovi in Rimu. Iz nemščine je prevajal predvsem klasike, o katerih je napisal tudi številne razprave in študije.
Roman Egoisti je pripoved o samoti in nezmožnosti medsebojnega sporazumevanja, saj prikazuje družbene razmere, v katerih se posameznik bolj kot kdajkoli prej srečuje s človeško odtujenostjo, nasiljem, zlom in tudi z vse večjim razkolom med moškim in žensko.

Odbleski so tretja zbirka pesnice, pisateljice in glasbenice Cvetke Bevc. V knjigi se srečujemo z doživetji in izkustvi, ki so prežeta z močno emocionalno zavzetostjo, saj avtorica v njej upesnjuje ljubezensko dogajanje med moškim in žensko v najrazličnejših motivnih in doživljajskih upodobitvah, kjer ne manjka tudi prividov in fantazmatskih potez. Z njimi pesnica artificialno zastira in senči primarno erotiko, da bi bila ta bolj vpadljiva in hkrati povzdignjena v svojem vzgonu, ki je še najbližje pojmu in excelsis. Prav v tem pa je tudi nespregledljiva estetska specifičnost pesmi v Odbleskih, ki jim je spremno besedo dodal Brane Senegačnik.

Mrzle pravljice so najnovejša pesniška zbirka Tomaža Šalamuna, zagotovo najplodovitejšega pesnika med vsemi, kar jih je kdaj tlačilo naš kos sveta, ki ga je pesnik nekoč označil z verzi: "Slovenija je tako / drobcena, da jo lahko / zgrešiš ."
Zbirka Mrzle pravljice na duhovni, izkušenjski in estetski ravni upodablja protiigro tej provincialni drobcenosti slovenske zavesti in duha, saj v njej živahno pulzira iluminativna energija njegovega eksistencialnega skustva, ki se izraža v zmerom novih emanacijah Šalamunovega pesniškega ega. Bistveno pa je, da te emanacije ne delujejo utrujeno, ampak sveže in čutno nazorno vznemirljivo. O vsem tem govori tudi spremna beseda Gregorja Podlogarja.

V duktusu proznih del Ferija Lainščka je vseskozi značilen in nespregledljiv kompozit pisateljeva navezanost na mitologijo, melos in motiviko prekmurskega sveta, v katerem išče in najdeva samega sebe.
Sprehajališča za vračanje, roman v verzih, je po svoji zasnovi unikum, ki bo nedvomno presenetil bralce in poznavalce Lainščkovega dosedanjega romanesknega opusa. Sestavljen je iz 39 poglavij in 93 spevov, napisanih v jambskem devetercu s trojno rimo, ki je po formi še najbliže tradiciji španske romance.
Lainščkov pesniški roman ne vsebuje zgodbe v klasičnem pomenu besede, kot smo je navajeni v  tradicionalnem romanu ali epu, zato se njegove vsebine ne da povzeti oziroma obnoviti "po svojih besedah", čeprav je v osnovi mogoče zaznati, da gre v romanu za ljubezensko zgodbo, za prešuštvo in zločin iz ljubosumja.