V okviru tokratnega fokusa smo pripravili majhen izbor v slovenščino prevedenih del različnih poljskih avtorjev; in če drži, da sta bila dva od štirih* poljskih nobelovcev pesnika, gotovo ni naključje, da sta obe predstavljeni antologiji - izbor poezije. Seveda nismo izpustili niti najnovejše bere: pa poglejmo, kaj nam je iz Poljske prineslo leto 2009 ...
(*Ker smo se v pričujočem prispevku osredotočili predvsem na knjižne objave po letu 2000 - z izjemo dveh pesniških zbirk Szymborske - smo Sienkiewicza in Reymonta tokrat izjemoma pustili ob strani)

DVA NOBELOVCA


CzesŠ‚av MiŠ‚osz: Zvonovi pozimi; Izbrane pesmi
Prevod: Jana Unuk, Katarina Šalamun Biedrzycka, Tone Pretnar, Rozka Štefan, Lojze Krakar, Primož Čučnik in Agnieszka BÄ™dkowska Kopczyk
Spremna beseda: Jana Unuk
Obseg: 595 str.
Študentska založba, zbirka Beletrina, 2008

Poezija CzesŠ‚awa MiŠ‚osza (1911-2004) je usmerjena v iskanje transcendence za zunanjo pojavnostjo, refleksivna, celo filozofska, eruditska in v svoji "poliloškosti", vživljanju v različne pesniške glasove in stališča, na meji protejske izmuzljivosti. Zmožnost uzreti dialektično nasprotje, imanentno naravi, zgodovini, človeški kulturi in civilizaciji, in hitre spremembe perspektive ji omogočajo, da ne skrepeni v neki fazi svojega razvoja, ampak se odriva v nenehno raziskovanje in preseganje že doseženega. Pesnik, večni iskalec inovativne, »prostornejše« oblike, se je zavestno odločal za klasično mero in optimistično naravnanost. Knjiga vsebuje kronološko urejene pesmi iz vseh MiŠ‚oszevih zbirk, vključno s posthumnimi Zadnjimi pesmimi (2006), in je najobsežnejša predstavitev poezije poljskega nobelovca v slovenščini doslej.

 
WisŠ‚awa Szymborska: Semenj čudežev
Izbor in prevod: Jana Unuk in Rozka Štefan
Spremna beseda: Jana Unuk
Obseg: 120 str.
Založba Didakta, zbirka Nobelovci, 1997

Na videz lahkotna, s skepso in homorjem prežeta poezija Wislawe Szymborske zastavlja temeljna bivanjska vprašanja o človeku in svetu. Človek je na odru zgodovine, vpet v evolucijsko verigo, osvetljen z močno, vse razkrivajočo lučjo, ki deluje kot reflektor in povečava hkrati. Raznolikost pojavnih oblik sveta je v harmoničnem sozvočju z jezikovnim bogastvom pesmi, veseljem do besednih iger, dvojnimi pomeni in večglasnostjo.


 


WisŠ‚awa Szymborska: Trenutek
Prevod: Niko Jež
Obseg: 50 str.
Društvo Apokalipsa, zbirka Fraktal, 1997

»Ko izgovorim besedo Prihodnost, prvi zlog že izgine v preteklosti.
Ko izgovorim besedo Tišina, jo obenem uničim.
Ko izgovorim besedo Nič, ustvarim nekaj, česar v nebitnosti ne najdemo.«

Szymborska je Trenutek (Chwila, 2002) napisala po devetih letih molka; zbirka triindvajsetih pesmi bralca poziva k refleksiji, k premisleku - k trenutku, ko se mora ustaviti in premisliti o tistih univerzalnih vprašanjih, ki spremljajo človeka že od vekomaj.

 


DVE ANTOLOGIJI


Akslop - Poljska nazaj; antologija novejše poljske poezije
Izbral in uredil: Primož Čučnik
Prevod: Primož Čučnik, Tatjana Jamnik, Agnieszka BÄ™dkowska Kopczyk, Andrej Leskovic, Klemen Pisk, Barbara Pogačnik, Tone Pretnar, Katarina Šalamun Biedrzycka, Olga Tratar, Jana Unuk
Obseg: 158 str.
LUD Šerpa, zbirka Klasična Šerpa, 2005

Antologija triindvajsetih pesnic in pesnikov je izbor mlajših avtorjev, z nekaj izjemami rojenih po letu 1960, in predstavlja poljsko pesništvo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, natančneje med letom 1987, ko je svojo prvo knjigo izdal Jack Podsiadto, in 2002, ko je prvenec objavil Edward Pasewicz. Avtorice in avtorji so razvrščeni po letnicah izdaje knjižnih prvencev, torej glede na to, kdaj so vstopili v poljski literarni prostor, pri izboru pa sem, poleg svojih osebnih preferenc, upošteval tudi to, kako so ta prostor zaznamovali in se v njem uveljavili in kako so se odrezali kot udeleženci festivalov. (Primož Čučnik)

 

Dotik Duha; antologija poljske poezije 20. stoletja
Izbor in prevod: Katarina Šalamun Biedrzycka
Obseg: 413 str.
KUD Logos, zbirka Poezije, 2009

Poljska poezija je bila v 20. stoletju izredno močna, nenazadnje sta bila oba poljska nobelovca, MiŠ‚osz in Szymborska, pesnika. Knjiga je prevajalski izbor Katarine Šalamun Biedrzycke in pomeni sprehod skozi strogo, hierarhično, subjektivno urejeno celoto, ki pa ni zato nič manj privlačna. »Antologija je bila delana z mislijo na 21. stoletje, recimo na to, koliko bodo to še živa imena čez petdeset let.« Sodobna poljska poezija v svojih najvišjih dosežkih.


 



NOVOSTI: POLJSKA KNJIŽEVNOST PRI NAS V LETU 2009


StanisŠ‚aw Ignacy Witkiewicz: Narkotiki
Prevod: Jana Unuk
Obseg: 157 str.
LUD Šerpa, zbirka Žepna Šerpa, 2009

Mnogo pred Thompsonom, še mnogo pred Burroughsom in drugimi ameriškimi »narkofili«, se je eksperimentiranja z drogami sistematično lotil poljski dramatik, prozaist, esejist, filozof, umetnostni teoretik in slikar Witkiewicz. V Narkotikih (1932) podrobno opisuje svoje izkušnje z nikotinom, alkoholom, kokainom in pejotlom ter njihov vpliv na svoje slikarske poskuse.


 


Andrzej Stasiuk: Galicijske zgodbe
Prevod: Jana Unuk
Obseg: 151 str.
Cankarjeva založba, zbirka Vilenica, 2009

Galicijske zgodbe pripovedujejo o preprostih ljudeh in njihovem življenju na poljskem podeželju v času velikih sprememb, ko se razsulo prejšnjega sistema preveša v lažni blišč novega, komaj napovedujočega se in le zlagoma prodirajočega v oddaljeno, zaspano provinco. Velike kmetijske delovne zadruge in kombinati, ki so dajali kruh Stasiukovim junakom, napol kmečkim proletarcem, so propadle, v vaške zaselke vstopa kapitalizem, začenja se trgovanje, takšno in drugačno kšeftanje, boj za preživetje v novih razmerah.

 


Wojciech Kuczok: Gnoj
Prevod: Niko Jež
Obseg: 152 str.
Založba Didakta, zbirka Gostosevci, 2009

Neimenovani pripovedovalec, za katerega sicer upravičeno sklepamo, da se imenuje K., pripoveduje zgodbo o svoji družini: o očetu starega K., ki je zgradil hišo in o mami starega K., ki je zahtevala to hišo v veličastnih razmerjih, primernih za vzdrževanje služinčadi in višji stan prebivalcev ... Gnoj je stilistična mojstrovina o individualni pasivnosti, neposobnosti sprejemanja odločitev, vzgajanju mlačnih idealov v gnilobo. Roman je pisan v šlezijskem narečju, kajti avtor je močno povezan s svojimi šlezijskimi koreninami, in odraža patriarhalno družbeno strukturo, bolezensko introvertiranost in nesposobnost individuuma, da pobegne kolektivnemu spominu lastne vzgoje in tradicionalnosti.

 

Tadeusz RóŠ¼ewicz: Zapisano na vodi
Prevod in spremna beseda: Jana Unuk
Obseg: 228 str.
Založba Mladinska knjiga, zbirka Nova lirika, 2009

Tadeusz RóŠ¼ewicz velja za enega največjih poljskih pesnikov. Zaradi obsežnega opusa (30 knjig) predstavlja izbor Zapisano na vodi le drobec njegove poezije, vendar dovolj, da bralec začuti poetiko avtorja, ki so ga kritiki samovoljno označili kot nihilista. RóŠ¼ewicz sam je vselej poudarjal, da ne zavrača vrednot, temveč civilizacijo in vse, kar slednja potegne za sabo. Poeziji vlada nekaj temnega (nihilizem sicer ne): mnoge pesmi so namreč nastale kot posledica bratove smrti v času med vojno. Črta, ki RóŠ¼ewicza pri nas hočeš nočeš vsaj delno poveže z usodo Daneta Zajca.