Nahajate se: airBeletrina Monolog Kolumna Goran Vojnović: Srbe na vrbe, Slovence u dupence
Goran Vojnović: Srbe na vrbe, Slovence u dupence | Natisni |
Prispeval Lena Vastl   
Ponedeljek, 25 Februar 2008 12:09
Ponedeljek, 25. februar 2008
goran_vojnovic












Najbrž si mita o bratstvu in enotnosti ne bi mogli izmisliti nikjer drugje kot na Balkanu.

Torej tam, kjer so si vsi 'takozvani' slovanski bratje povsem enotni v miselnosti, da so sami edina svetla izjema na polotoku papkov, truntotov, šonjotov, čefurjev, Janezov in drugih ponesrečenih izrodkov balkanskega ljubezenskega multipraktika, ki že stoletja neutrudno meša gene in kri Balkancev. Pri tem pa je na meni nerazumljiv način med temi istimi Balkanci iz leta v leto vedno več čistokrvnih in nacionalno neoporečnih osebkov.

Te so, če se osredotočim na Slovenijo, po nekem nerazložljivem naključju srečno obšli geni vseh tistih Bosancev, ki so s trebuhom za kruhom zadnjih petdeset in več let vihteli večino slovenskih lopat, krampov in sem ter tja še kakšno nedolžno mlado Jožico. Te iste neoporečneže so obšli tudi geni vseh tistih dalmatinskih strogoobalnih mornarjev, ki že desetletja ob jadranski obali srčno pričakujejo nedolžne mlade Jožice na njihovih letnih dopustih in poskrbijo za to, da se veliko 'takozvanih' Slovencev rodi natanko devet mesecev po nepozabni žurki ob nastopu benda Galebi na terasi hotela Maestral.

Te iste 'takozvane' so prav tako obšli geni vseh tistih zagorelih, kratkopostriženih in privlačno uniformiranih vojakov JLA, ki so dolga leta služili vojaške roke po vsej Sloveniji in ob sobotah odhajali v lokalne gostilne, da bi mladim nedolžnim Jožicam plačevali Ore in Kokte. In te Slovence so, končno, obšli tudi geni vseh vojakov, ki so v stoletjih pred našim korakali čez našo deželico ter se med večletnim nepotešenim hrepenenjem po svojih ljubicah in ženah pohotno ozirali za našimi Jožicami. Obšli so jih geni Italijanov, Nemcev, Madžarov, Avstrijcev, Judov, Romov in vseh drugih, ki so ali še živijo med Triglavom in Kolpo. Obšli so jih geni Turkov, ki so tod mimo drveli proti Dunaju, obšli so jih geni Napoleonovih generalov, obšli so jih geni ruskih osvoboditeljev, ki so po drugi svetovni vojni harali po Prekmurju, in obšli so jih geni vseh svetovnih postopačev, ki so kdajkoli lepi, zdravi in mladi zašli na sončno stran Alp.

Josip Broz Tito, ki se je po podatkih iz učbenikov rodil v Kumrovcu in je bil malo Slovenec, malo Hrvat, malo tajni ruski agent in malo tajni ameriški agent, se je bržkone dobro zavedal pravega pomena bratstva na Balkanu. Tudi zato se mu je zdelo vso to sovraštvo med primitivnimi balkanskimi plemeni popolnoma absurdno in se je vseskozi trudil povezovati jih v en sam jugoslovanski narod. Šiptarje, Janeze, Šokce, Dalmoše, Purgerje, Srbende, Hercegovce in druge balkanske runklne je prepričeval, da se za nacionalizem ne more živeti, temveč lahko zanj le umreš.

A največji sin naših narodov je pač umrl in v 21. stoletju se Slovenci in Hrvati preko Ruplovih notranjih monologov na smrt sprejo trikrat dnevno in komaj čakajo športnih spopadov, da se lahko žalijo, pljuvajo in medsebojno nasilno obračunavajo. Še hujši so po novem odnosi med Slovenci in Srbi, saj Srbija za slovenske državljane sploh ni več varna država. Tudi če ne boste namenjeni na vročo prijateljsko nogometno tekmo med Beltinci in Čukaričkim, se vam v Beogradu in okolici slabo piše. V srbskih Merkatorjih so bombe postale del redne ponudbe na policah. Ponudbo pa je v Merkatorju od nekdaj določalo povpraševanje kupcev. Takšna je pač njihova osnovna poslovna politika.

Pri vsem tem je najbolj zabavno gledati začudene obraze, ki nikakor ne razumejo, zakaj jih nekdo ne mara. Dimitrij Rupel, denimo, iz dneva v dan vse bolj zgroženo in zmedeno pogleduje naokoli in se nedolžno in naivno sprašuje, kaj smo mi Slovenci komu hudega storili.

E, moj Dimitrije, sine Mitre! Že sivo imaš brado, pa še ne veš, da na Balkanu ljudje ne potrebujejo razloga za sovraštvo, temveč za ljubezen.

Pred kratkim sem tako mimogrede svoji dragi razkril njej do tistega trenutka povsem nepojmljivo dejstvo, da je njena slovenska kri za moje čefurske sorodnike verjetno popolnoma enako neodpravljiva sistemska napaka, kot je morda za njene slovenske sorodnike moj mehki ć, in da bova oba večno 'roba s greškom'.

Ne vem sicer, zakaj je bila pred tem prepričana, da so me moji sorodniki, ko sem jim povedal, da je moja draga Slovenka, potrepljali po ramenu in mi, navdušeno, kot da bi podrl Angelino Jolie, rekli: »Bravo, majstore!«

Namesto tega so se ob pričakovani, a vseeno malo šokantni novici, samo smehljali in si najbrž mislili: »E, jebiga.« Kasneje, ko me ni bilo zraven, pa so drug drugega bržkone tolažili z besedami: »Pa ne mora se s prvom oženit! To je samo privremeno. Naći će on već pravu.«

Svoji dragi sem pravzaprav razkril samo to, da Bosanci o Slovencih nimajo nič boljšega mnenja, kot ga imajo Slovenci o Bosancih. Kvečjemu slabšega. Kar so Slovencem čefurji, so Bosancem Janezi in konec.

Kar je seveda edino logično. Ne moreš imeti dobrega mnenja o nekom, ki te ima za bongota. Zato tudi sam nimam najboljšega mnenja o Italijanih, Avstrijcih, Američanih in še kom. Oni so zame pač enaki bongoti, kot sem jaz za njih. Italijani s svojimi roza puloverčki in z nekaj decibelov preglasnim govorjenjem, Avstrijci s svojimi hozentregerji in Heiderjevskimi štosi, da o tupih Američanih sploh ne zgubljam besed.

V našem svetu, žal, nihče ne mara nikogar. Takoj ko daš več kot tri ljudi na skupni imenovalec, neizogibno prilezejo v ospredje njihove slabosti, napake, hibe. Pa naj gre za vodoinštalaterje, sosede, intelektualce, mormone ali Srbe.

Ko dajo tako, recimo, Slovenci Srbe na skupni imenovalec, se takoj govori o Miloševiću, o Kosovem polju, o prepotenci, o treh prstih, o štirih c-jih na slovenskih zidovih, o vulgarnih psovkah, o pretepih, o vojnah, o TV Pink, o Arkanu in Ceci. In ko Srbi govorijo o Slovencih,  omenjajo Kučana in razpad Jugoslavije, Janezke, ki lezejo na Triglav, neobstoj slovenskih junaških pesmi, škrtost in negostoljubnost, Ljubljansko banko in radodajke iz okolic slovenskih kasarn. 

Dokler bodo torej obstajali različni narodi, bo tudi ideja o bratstvu in enotnosti nemogoča. Ta je najbrž, pa še to le teoretično, mogoča le znotraj enega samega naroda in zato je tovariš vseh naših tovarišev po vzoru Američanov ustvarjal narod Jugoslovanov. A je žal živel kakšnih tristo let premalo, da bi mu to uspelo. In tudi če bi mu uspelo, bi ti isti Jugoslovani že naslednjega dne prišli v spor z Bolgari, Romuni, Italijani, Grki, Albanci, Madžari ali Avstrijci.

Zato so morda vedno nove nacionalne žepne državice, ki jih Balkan ustvarja že na dnevni bazi, edina možna realnost tega evropskega soda smodnika. Najbrž bo mir na Balkanu res nastopil šele takrat, ko bo, tako kot pri nadrealistih, vsaka družina imela svojo državo in okoli sebe postavila neprehodno mejo, ki jo bo varovala pred svetom. Svetom prestrašenih in posledično nasilnih neoporečnežev.

--

 

Dodaj komentar

Naključni prispevki:

Korak bliže izgubljenemu Leonardu: Resnično iskanje Da Vincijeve šifre

Noah Charney | Ponedeljek, 23 April 2012

News image

  Četudi pogled na mogočne freske manierističnega umetnika Giorgia Vasarija, ki krasijo stene dvorane Salone dei Cinquecento v firenškem Palazzu Vecchiu, intimno ne prevzamejo prav vsakogar, j...

Beri dalje ...

Kar je treba povedati: udarjanje po pločevinastem bobnu petdeset let pozneje

Manca G. Renko | Torek, 10 April 2012

News image

      Ko je Günter Grass pretekli teden v nemškem Süddeutsche Zeitungu (pa tudi italijanski La Repubblici in španskem El Paisu) objavil pesem z naslovom Kar je treba povedati in ...

Beri dalje ...

Milijonski predujem proti dejanju strasti: Primerjava ameriškega in slovenskega knjižnega trga

Noah Charney | Ponedeljek, 26 Marec 2012

News image

Ste pomislili, da je petinštirideset tipkanih strani lahko tako donosnih, da z njimi zaslužite milijon dolarjev? To je uspelo štiriindvajsetletnemu ameriškemu pisatelju s kratkim knjižnim predlogom, v...

Beri dalje ...

Polica-(S)povednica: Kulturni boj za kulturo

Manca G. Renko | Ponedeljek, 13 Februar 2012

News image

Na dan, ko sem dopolnila leto več, me je fant peljal v Cankarjev dom, da bi proslavila z Brechtovim Ustavljivim vzponom Artura Uia. Še prej mi je kupil čevlje, ker ve, da po svetu ne morem hoditi bo...

Beri dalje ...

O volitvah

Manca G. Renko | Torek, 13 December 2011

News image

  Spoznanje o občem brezupu naroda v zavest nikoli ne zareže s tolikšno ostrino kakor v predvolilnem času. Vidimo, kako se mediji pred našimi očmi v poplavi trivialnih afer utapljajo v lastnem znoju,...

Beri dalje ...

Polica-(S)povednica: Teža prvega septembra

Manca G. Renko | Četrtek, 29 September 2011

News image

Samo en datum v letu zame ni le navaden dan, ampak mi v spomin prikliče okuse, ki sem jih imela v ustih, vonje, ki sem jih vsrkavala, ter oblačila, ki sem jih nosila. Samo en datum je, ki me spominja ...

Beri dalje ...

SLOVO IN-TE-LEK-TU-AL-CA

Aljoša Harlamov | Četrtek, 15 September 2011

News image

Jst sm intelektualc (Inteligenca v 21. stoletju) Danes upam pri polni zavesti in pred pričami povedati, da sem intelektualec. Tudi večkrat ponoviti, če je treba. To je … hm, recimo temu vendarle kar ...

Beri dalje ...

Napad 120IQ ženske-intelektualke

Aljoša Harlamov | Torek, 24 Maj 2011

News image

Obrez nogomet komentira kot kak blesav inštruktor aerobike: Messi, Messi, Messi. Odkašljam se in malo spijem. Čakam. Obstaja tip moških, ki ob spremljanju nezanimivega nogometa ne zna drugače, kot da ...

Beri dalje ...

Na črno-belih tirnicah

Anej Korsika | Četrtek, 12 Maj 2011

News image

Skozi okno vagona razmišljam o Chicagu.   Ime ni tako samoumevno, da bi ga takoj uvrstili v ligo New Yorka, Londona, Šanghaja, Moskve in drugih svetovnih metropol. Vendar nedvomno spada prav tja. Z ...

Beri dalje ...

Pomladna

Tjaša Razdevšek | Četrtek, 7 April 2011

News image

Sonce je v mestu in mesto je v soncu. Zadnje čase se vse vrti okoli potovanj in selitev na tuje. Mene pa vznemirja občutek, da že nekaj časa nisem napolnila svoje bisage in šla po vtise, po priložnost...

Beri dalje ...

Bralka z rezervne klopi: Finžgar, Dolenc in Hočevar

Barbara Pešut | Ponedeljek, 21 Marec 2011

News image

  Če kdaj v mešani družbi pogovor nanese na moško-ženske odnose, vedno zagovarjam ženske. Taka sem. Priznam pa, da rada kdaj pokukam tudi na moško stran in to se je tokrat manifestiralo tako, da sem ...

Beri dalje ...

Atlas še drži svet v rokah?

Tjaša Razdevšek | Torek, 8 Marec 2011

News image

Nemalo Slovenk in Slovencev se je s Tahrirja že vrnilo z malhami nabranih vtisov, zvončkljavih spominov, pisanimi rutami muzejskih zgodb in sfinginih ugank začetka civilizacije. Razmišljam, kako sva s...

Beri dalje ...

Bralka z rezervne klopi: Utopija, Prihodnjič in Zgodba o O

Barbara Pešut | Ponedeljek, 21 Februar 2011

News image

Svobodo težko definiram zlasti zdaj, ko se mi hendikep neprestano potika nekje pod nogami. Saj jo izluščim, kakšno jedrnato misel o tem, kaj vse svoboda zame je, pa tudi kaj vse ni, a v tej silni množ...

Beri dalje ...

Frida

Tjaša Razdevšek | Ponedeljek, 24 Januar 2011

News image

  Zadnja novembrska sobota. Truma Slovencev na poti na Dunaj. Slovenski avtomobili in avtobusi na Frido. Vsi na Frido. Evforija, ki jo povzroči razstava ene najslavnejših mehiških slikark. Frida Kahl...

Beri dalje ...

Bralka z rezervne klopi

Barbara Pešut | Ponedeljek, 17 Januar 2011

News image

Že dolgo nisem bila v knjižnici. Je več razlogov, takih tečnih, o katerih ne maram pisati, a sem si rekla, da je morda dovolj in si enkrat že napišem v obraz, zakaj sem opustila to sladko navado. Dos...

Beri dalje ...

IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Kozmopoliti vs. Narodnjaki

Aljoša Harlamov | Torek, 28 December 2010

News image

V hiši Velikega Brada je drugi dan šova prišlo do prvega frontalnega spopada. Vsi tisti, ki ste za ceno zgolj enega evra na teden pridobili 24-urni dostop, ste imeli kaj videti! Povsem v nasprotj...

Beri dalje ...

IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Intelektualec = marginalec

Aljoša Harlamov | Ponedeljek, 22 November 2010

News image

Spoštovani g. A. Harlamov,   najprej naj vas v imenu našega društva lepo pozdravim in pohvalim vašo kolumno. Končno! Zares, bil je že skrajni čas, da se nekdo loti pisanja tudi o naših križih in tež...

Beri dalje ...

Kako smo volili župane (in se pri tem celo smejali)

Manca G. Renko | Četrtek, 4 November 2010

News image

Nobena stvar me ne razveseli bolj od volitev, naj gre za državnozborske, evropske ali lokalne. Res je, da imam slednje najraje, žal mi je stavka delavcev javne televizije letos zagodla in zaradi omeje...

Beri dalje ...

Ali ste intelektualec? – REŠITE TEST!

Aljoša Harlamov | Ponedeljek, 25 Oktober 2010

News image

Z vprašanjem kdo ali kaj je intelektualec se človek navadno sreča v obliki: Ali sem intelektualec? Če ne prej, pa – kot nam veselo izpričujeta sodobna slovenska romaneskna produkcija in hollywood...

Beri dalje ...

IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Kako se je minister Golobič odločil rešiti svet pred humanistiko

Aljoša Harlamov | Ponedeljek, 4 Oktober 2010

News image

Inovativna shema sofinanciranja doktorskega študija je presenečenje samo za nekoga, ki je bil zadnjih nekaj let globoko v intelektualni komi. Na njej ni nič naključnega, niti to, kako brezsramno na ...

Beri dalje ...

Vinogradi v septembru

Andraž Polič | Sreda, 29 September 2010

News image

  Še zadnji memento junijskih dni pred počitnicami v domovini in potem sledimo tekočim dnevom. Preden smo prilepili gume na vroč asfalt do Ljubljane, se je zgodilo pesniško slovo od ambasadorja Franc...

Beri dalje ...

Literati in poeti, ki jezik ohranjajo resničen

Manca G. Renko | Ponedeljek, 27 September 2010

News image

Ponovno lahko napišem, da je pisanje garanje, in nejeverne o tem, če nihče drug, nedvomno prepriča Jonathan Franzen, ki je svoj zadnji roman Freedom (Svoboda) neprekinjeno pisal devet let. Na trenut...

Beri dalje ...

Mlada koruza

Andraž Polič | Ponedeljek, 6 September 2010

News image

... zazvonil je telefon! Bila je Cat, ki mi je navdušujoče razlagala o domači bio zelenjavi kolega Vojte, naprodaj kar med knjigami kavarnice Šejkspir. In še kozji sir, jajčka ter kravje mleko ... s...

Beri dalje ...

Na naših avtobusih (še) ni teofilov

Goran Vojnović | Ponedeljek, 30 Avgust 2010

News image

Pred dnevi je tudi pri nas zaokrožila novička, da se je Teofil Pančić, malosrbski kolumnist, literarni teoretik in še vse kaj hujšega, po lastni krivdi znašel sredi miroljubne Velike Srbije v Zemunu, ...

Beri dalje ...

Smrt neke civilizacije

Manca G. Renko | Ponedeljek, 23 Avgust 2010

News image

Medtem ko se (samooklicana) strokovna javnost že nekaj tednov vzemirja zaradi nagrade za življenjsko delo, ki jo bo na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah prejel Nizozemec Rem Koolhass, si vest...

Beri dalje ...

Pisma iz praških kavarn: Vročinske mrzlice

Andraž Polič | Sreda, 28 Julij 2010

News image

Kje sem, kdo sem, kaj sem?, pa še kaj bi se lahko vprašal, če bi imel silo, ko je temperatura v senci presegla še znosno delovanje nevronskih mrež in mi je spet postalo jasno, da je Hegel za Fenomenol...

Beri dalje ...

Vse nogometne pravljice

Manca G. Renko | Torek, 13 Julij 2010

News image

Najočitnejše stvari so najbolj skrite. Tako je bilo vsaj z nastajanjem te kolumne. Nešteto idej za pisanje sem že imela v glavi, pa sem jih vedno znova ovrgla, češ da so preveč banalne, pretenciozne, ...

Beri dalje ...

PISMA IZ PRAŠKIH KAVARN (junij)

Andraž Polič | Ponedeljek, 28 Junij 2010

News image

Spet nazaj v zračni luki: mislim, da se »on the air« nisem oglašal že od začetka pomladi oz. od svetovnega dne poezije, zato bom tokrat zgostil nekaj praškega dogajanja, ki se je odvijalo v teh meseci...

Beri dalje ...

O nedotakljivosti slovenskih klasikov

Manca G. Renko | Četrtek, 17 Junij 2010

News image

Misliti mi je dalo deset kratkih recenzij, ki sem jih prebrala v majski številki enega izmed najboljših časopisov, nemškem tedniku Die Zeit. To niso bile povsem navadne recenzije, kakršne lahko beremo...

Beri dalje ...

Kolumna: Literatura med poveličevanjem in prezirom

Manca G. Renko | Četrtek, 20 Maj 2010

News image

Začenjam z vrhuncem, ki navdaja s ponosom in daje upanje. Bilo je sredino popoldne, prvi dan, ko je bilo na blagajni Kinodvora mogoče dvigniti vstopnice za predavanje Slavoja Žižka z naslovom Zakaj se...

Beri dalje ...
  • 0
  • 1
  • 2
prev
next
Kategorije: Kolumna

Prihajajoči dogodki:

Na tapeti:

Viharni vrh: kako film bere literaturo

News image

Tisto, kar literarni puristi (ne le tisti, navdušeni nad angleško literaturo 19. stoletja ali Tolsto...

Praznovanje slabega okusa

News image

AirBeletrinin portal je prvotno namenjen literaturi in ostalim produktom, ki so posledica veličine...

Mihail Šiškin: Učna ura kaligrafije (Ljubljana: Študentska založba, 2012)

News image

Recimo, da obstajata dve vrsti pisateljev, tisti, ki pišejo o sebi, in tisti, ki pišejo o drugih. Al...

Monika Kompaníková: Peta ladja

News image

Slovaška pisateljica mlajše generacije Monika Kompaníková (1979) je do sedaj izdala tri knjige: zb...

Knjiga priznanj: Jani Virk (Pogovori o pisanju, založništvu, navadah in najljubših prigrizkih.)

News image

Knjiga priznanj je album z vprašanji, ki je bil popularen predvsem v devetnajstem stoletju. Na vpr...

prev
next

Kmalu v zraku:

  • Miša Gams: Plave talige kot vezni člen prekmurske pokrajine, filma, revolucije in ideologije (Branko Šömen: Plave talige)
  • Noah Charney: Ponarejevalec, ki mora zločin še zagrešiti
  • Ana Bogataj o premieri predstave Srečen konec sveta

Air kanal:

NOVO V PROJEKTORJU

Zbrani posnetki branj z Dnevov poezije in vina ...

Kategorije: Air kanal

Prijava na email novičke:

Povej naprej ali se prijavi na RSS obveščanje:

Facebook MySpace Twitter Digg Delicious Google Bookmarks RSS Feed