| Ana Schnabl: Ali Arabci sanjajo o iPodu nano? | | Natisni | |
| Prispeval Lena Vastl |
| Sreda, 06 Februar 2008 14:17 |
Sreda, 6. februar 2008 Nekam sumljivo rjavi ste. - Itak, smo bili v tropskih krajih ... Tropski kraji. Orient. Mamljive besede, kaj? Ko se izrečejo, zapojejo ali pa zapišejo so venomer nekam bahave, saj nam pomenijo mnogo več kot dolgočasno betonsko sivilo in njegovo rutino. Za njo se ponuja Jamajka s svojimi kokosi, sveto zemljo in lenobnim regijaškim bobnanjem, ponuja se Kuba, oh, Kuba, s cigarami, frlečimi zadnjicami in strastno vročino, pa Brazilija z jedrimi prsmi, kičastim okrasjem in pobesnelo salso, za njo sta Indija in Arabija, Indija skrivnostnih pogledov, čarobnih začimb, gladke kože in las, božanskega Gangesa in miline, ter Arabija zapeljivega metinega čaja, večnega nomadskega ognja, halucinantnih vonjev in okusov, mrgolečih bazarjev in natrganih zvokov ouda. Vročina teh krajev ni utrujajoča in lepljiva, kot je naša, tamkajšnji ljudje niso mrki in zahtevni, kot so naši, tja potujemo v iskanju drugačnih izkušenj, lepšega in iskrenejšega življenja. Ko si na rame oprtamo nahrbtnik in torbe, zapustimo leglo ponavljajočih se dražljajev, te udomačene duhamornosti. V tropske kraje gremo, ker tam tega ni. Ker so tropski kraji avtentični na boljši način. A glej ga vraga! Na vsako potovanje nehote in čisto po naključju – morda pozabimo ali pa sploh ne vemo – ponesemo tudi bisago lastnih predstav in pričakovanj. Ko zapišem lastnih, se pravzaprav zlažem. Te predstave generirajo Paul Bowles, Zgodbe tisoč in ene noči, morda celo Alma Karlin in Knjiga o džungli, indijske rage in kazahstanske elegije, pa pisane kitajske pahljače, ročno poslikane japonske vaze, ekskluzivne orientalske kuharske knjige, reklamni plakati s trebušnimi plesalkami, odobravajoči Lonely Planet in Discovery Channel, RTV, PopTV, Travel Channel, new age in ezoterika, eterična olja ylang-ylanga in v Cankarjev dom uvoženi indijski modreci. Vse in vsi, seve, v sodelovanju s posameznikovo domišljijo in preferencami. Po Jordaniji, Argentini ali Indoneziji svoje izmišljije zato prav navdušeno precejamo. V istanbulskem bifeju naročimo pravo turško kavo, kajpada, pa baklavo in cigarete – vse to menda sodi zraven -, za kosilo se nam zdi primeren kak zavitek iz pristnega yufka testa, za večerjo … No, za večerjo se bomo že znašli. Dopoldan se sprehajamo po bazarju, občudujemo pristne turške halje in kramljamo s pristnimi Turki, kupimo šatuljo s pristnimi turškimi rezbarijami in vanjo natlačimo žafran. Popoldan pa na izlet v predmestje ali, še bolje, kar na deželo med mistične gorice in pristne turške poljedelce, celo vinogradnike. Na lovu za avtentičnim lahko prehitro trčimo ob neljuba nam dejstva: da je turška kava enako dobra doma, da je yufka testo iz ljubljanskega Kalčka manj oporečno kot tisto v izbrani restavraciji, da je na turških haljah z bazarja podpisana enaka etiketa kot tista na oblačilih v mariborski trgovini in, hm, da je kravjak, nameščen na turška tla, enako nadležen kot tisti iz domačih Alp. Niti Indija ni spokojna pra-mati, saj se že hudičevo dolgo bori z zahodnjaškimi jumboplakati, glasbenimi lestvicami in McDonald'som, pred katerim prosjačijo hendikepirani brezdomci, potem so tu še Bollywood ter zapleteno kolesje prostitucije in kriminala. Pa tudi Arabci sanjajo o iPodih (najpogosteje o nano izvedbi), se ob sex on the beach zibljejo ob najnovejšem poletnem hitu, tudi Kubanci so manični in depresivni, tudi Jamajčani svetohlinski in brez občutka za ritem, tudi mehiški dnevi so sivi in bedni, in celo v Barceloni vas iz restavracije preženejo nacionalisti ali neokusen turbo-pop. Kam torej z Arabcem, ki sanja iPod? Ta Arabec je umeščen v stvarnost, ki jo tvorijo podobni produkti, ekonomija in stiske, kot tukajšnjo, kar pa je v tej stvarnosti moteče, je predvsem naš pogled, naša šifra avtentičnega, ki kot neavtentično prepozna vse, kar od nje odstopa – torej naš nesrečni, a resnični Arabec. Iz te vsakdanje nevarnosti, kopičenja arhetipov in stereotipov, izhajajo naše averzije do istega v tujem, v teh tropskih krajih. Nekam zares daleč se navsezadnje odpravimo zato, da bi bilo popolnoma drugače, naš um pa ponastavimo kar doma v dnevni sobi ob prelistavanju počitniškega kataloga. S tem, seveda, ni narobe čisto nič, kozmetični popravki stvarnosti pač. Vendar pa ti zahrbtni mehanizmi – popravite me, če se motim, oziroma če s tem nimate izkušenj – lahko vodijo v veliko razočaranje. Odločila sem se, da na svojem naslednjem potovanju ne bom nasedla. Tistega obritoglavega arabskega najstnika z iPodom v ušesih bom povabila na kavo – najsibo pravo ali instant -, naj me mladenič preseneti s svojimi ekspozeji o filmu AirForce One, pa če medtem grizlja prave arabske slive ali ne. Pristno Arabijo bom od-sanjala v domači postelji, svojemu novemu prijatelju pa ponudila Kitkat. |
Naključni prispevki: |
Korak bliže izgubljenemu Leonardu: Resnično iskanje Da Vincijeve šifreNoah Charney | Ponedeljek, 23 April 2012  Četudi pogled na mogočne freske manierističnega umetnika Giorgia Vasarija, ki krasijo stene dvorane Salone dei Cinquecento v firenškem Palazzu Vecchiu, intimno ne prevzamejo prav vsakogar, j... Beri dalje ... |
Kar je treba povedati: udarjanje po pločevinastem bobnu petdeset let poznejeManca G. Renko | Torek, 10 April 2012  Ko je Günter Grass pretekli teden v nemškem Süddeutsche Zeitungu (pa tudi italijanski La Repubblici in španskem El Paisu) objavil pesem z naslovom Kar je treba povedati in ... Beri dalje ... |
Milijonski predujem proti dejanju strasti: Primerjava ameriškega in slovenskega knjižnega trgaNoah Charney | Ponedeljek, 26 Marec 2012  Ste pomislili, da je petinštirideset tipkanih strani lahko tako donosnih, da z njimi zaslužite milijon dolarjev? To je uspelo štiriindvajsetletnemu ameriškemu pisatelju s kratkim knjižnim predlogom, v... Beri dalje ... |
Polica-(S)povednica: Kulturni boj za kulturoManca G. Renko | Ponedeljek, 13 Februar 2012 Na dan, ko sem dopolnila leto več, me je fant peljal v Cankarjev dom, da bi proslavila z Brechtovim Ustavljivim vzponom Artura Uia. Še prej mi je kupil čevlje, ker ve, da po svetu ne morem hoditi bo... Beri dalje ... |
O volitvahManca G. Renko | Torek, 13 December 2011  Spoznanje o občem brezupu naroda v zavest nikoli ne zareže s tolikšno ostrino kakor v predvolilnem času. Vidimo, kako se mediji pred našimi očmi v poplavi trivialnih afer utapljajo v lastnem znoju,... Beri dalje ... |
Polica-(S)povednica: Teža prvega septembraManca G. Renko | Četrtek, 29 September 2011 Samo en datum v letu zame ni le navaden dan, ampak mi v spomin prikliče okuse, ki sem jih imela v ustih, vonje, ki sem jih vsrkavala, ter oblačila, ki sem jih nosila. Samo en datum je, ki me spominja ... Beri dalje ... |
SLOVO IN-TE-LEK-TU-AL-CAAljoša Harlamov | Četrtek, 15 September 2011  Jst sm intelektualc (Inteligenca v 21. stoletju) Danes upam pri polni zavesti in pred pričami povedati, da sem intelektualec. Tudi večkrat ponoviti, če je treba. To je … hm, recimo temu vendarle kar ... Beri dalje ... |
Napad 120IQ ženske-intelektualkeAljoša Harlamov | Torek, 24 Maj 2011  Obrez nogomet komentira kot kak blesav inštruktor aerobike: Messi, Messi, Messi. Odkašljam se in malo spijem. Čakam. Obstaja tip moških, ki ob spremljanju nezanimivega nogometa ne zna drugače, kot da ... Beri dalje ... |
Na črno-belih tirnicahAnej Korsika | Četrtek, 12 Maj 2011  Skozi okno vagona razmišljam o Chicagu. Ime ni tako samoumevno, da bi ga takoj uvrstili v ligo New Yorka, Londona, Šanghaja, Moskve in drugih svetovnih metropol. Vendar nedvomno spada prav tja. Z ... Beri dalje ... |
PomladnaTjaša Razdevšek | Četrtek, 7 April 2011  Sonce je v mestu in mesto je v soncu. Zadnje čase se vse vrti okoli potovanj in selitev na tuje. Mene pa vznemirja občutek, da že nekaj časa nisem napolnila svoje bisage in šla po vtise, po priložnost... Beri dalje ... |
Bralka z rezervne klopi: Finžgar, Dolenc in HočevarBarbara Pešut | Ponedeljek, 21 Marec 2011  Če kdaj v mešani družbi pogovor nanese na moško-ženske odnose, vedno zagovarjam ženske. Taka sem. Priznam pa, da rada kdaj pokukam tudi na moško stran in to se je tokrat manifestiralo tako, da sem ... Beri dalje ... |
Atlas še drži svet v rokah?Tjaša Razdevšek | Torek, 8 Marec 2011  Nemalo Slovenk in Slovencev se je s Tahrirja že vrnilo z malhami nabranih vtisov, zvončkljavih spominov, pisanimi rutami muzejskih zgodb in sfinginih ugank začetka civilizacije. Razmišljam, kako sva s... Beri dalje ... |
Bralka z rezervne klopi: Utopija, Prihodnjič in Zgodba o OBarbara Pešut | Ponedeljek, 21 Februar 2011  Svobodo težko definiram zlasti zdaj, ko se mi hendikep neprestano potika nekje pod nogami. Saj jo izluščim, kakšno jedrnato misel o tem, kaj vse svoboda zame je, pa tudi kaj vse ni, a v tej silni množ... Beri dalje ... |
FridaTjaša Razdevšek | Ponedeljek, 24 Januar 2011  Zadnja novembrska sobota. Truma Slovencev na poti na Dunaj. Slovenski avtomobili in avtobusi na Frido. Vsi na Frido. Evforija, ki jo povzroči razstava ene najslavnejših mehiških slikark. Frida Kahl... Beri dalje ... |
Bralka z rezervne klopiBarbara Pešut | Ponedeljek, 17 Januar 2011 Že dolgo nisem bila v knjižnici. Je več razlogov, takih tečnih, o katerih ne maram pisati, a sem si rekla, da je morda dovolj in si enkrat že napišem v obraz, zakaj sem opustila to sladko navado. Dos... Beri dalje ... |
IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Kozmopoliti vs. NarodnjakiAljoša Harlamov | Torek, 28 December 2010  V hiši Velikega Brada je drugi dan šova prišlo do prvega frontalnega spopada. Vsi tisti, ki ste za ceno zgolj enega evra na teden pridobili 24-urni dostop, ste imeli kaj videti! Povsem v nasprotj... Beri dalje ... |
IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Intelektualec = marginalecAljoša Harlamov | Ponedeljek, 22 November 2010 Spoštovani g. A. Harlamov, najprej naj vas v imenu našega društva lepo pozdravim in pohvalim vašo kolumno. Končno! Zares, bil je že skrajni čas, da se nekdo loti pisanja tudi o naših križih in tež... Beri dalje ... |
Kako smo volili župane (in se pri tem celo smejali)Manca G. Renko | Četrtek, 4 November 2010 Nobena stvar me ne razveseli bolj od volitev, naj gre za državnozborske, evropske ali lokalne. Res je, da imam slednje najraje, žal mi je stavka delavcev javne televizije letos zagodla in zaradi omeje... Beri dalje ... |
Ali ste intelektualec? – REŠITE TEST!Aljoša Harlamov | Ponedeljek, 25 Oktober 2010  Z vprašanjem kdo ali kaj je intelektualec se človek navadno sreča v obliki: Ali sem intelektualec? Če ne prej, pa – kot nam veselo izpričujeta sodobna slovenska romaneskna produkcija in hollywood... Beri dalje ... |
IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Kako se je minister Golobič odločil rešiti svet pred humanistikoAljoša Harlamov | Ponedeljek, 4 Oktober 2010 Inovativna shema sofinanciranja doktorskega študija je presenečenje samo za nekoga, ki je bil zadnjih nekaj let globoko v intelektualni komi. Na njej ni nič naključnega, niti to, kako brezsramno na ... Beri dalje ... |
Vinogradi v septembruAndraž Polič | Sreda, 29 September 2010  Še zadnji memento junijskih dni pred počitnicami v domovini in potem sledimo tekočim dnevom. Preden smo prilepili gume na vroč asfalt do Ljubljane, se je zgodilo pesniško slovo od ambasadorja Franc... Beri dalje ... |
Literati in poeti, ki jezik ohranjajo resničenManca G. Renko | Ponedeljek, 27 September 2010  Ponovno lahko napišem, da je pisanje garanje, in nejeverne o tem, če nihče drug, nedvomno prepriča Jonathan Franzen, ki je svoj zadnji roman Freedom (Svoboda) neprekinjeno pisal devet let. Na trenut... Beri dalje ... |
Mlada koruzaAndraž Polič | Ponedeljek, 6 September 2010  ... zazvonil je telefon! Bila je Cat, ki mi je navdušujoče razlagala o domači bio zelenjavi kolega Vojte, naprodaj kar med knjigami kavarnice Šejkspir. In še kozji sir, jajčka ter kravje mleko ... s... Beri dalje ... |
Na naših avtobusih (še) ni teofilovGoran Vojnović | Ponedeljek, 30 Avgust 2010  Pred dnevi je tudi pri nas zaokrožila novička, da se je Teofil Pančić, malosrbski kolumnist, literarni teoretik in še vse kaj hujšega, po lastni krivdi znašel sredi miroljubne Velike Srbije v Zemunu, ... Beri dalje ... |
Smrt neke civilizacijeManca G. Renko | Ponedeljek, 23 Avgust 2010 Medtem ko se (samooklicana) strokovna javnost že nekaj tednov vzemirja zaradi nagrade za življenjsko delo, ki jo bo na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah prejel Nizozemec Rem Koolhass, si vest... Beri dalje ... |
Pisma iz praških kavarn: Vročinske mrzliceAndraž Polič | Sreda, 28 Julij 2010 Kje sem, kdo sem, kaj sem?, pa še kaj bi se lahko vprašal, če bi imel silo, ko je temperatura v senci presegla še znosno delovanje nevronskih mrež in mi je spet postalo jasno, da je Hegel za Fenomenol... Beri dalje ... |
Vse nogometne pravljiceManca G. Renko | Torek, 13 Julij 2010 Najočitnejše stvari so najbolj skrite. Tako je bilo vsaj z nastajanjem te kolumne. Nešteto idej za pisanje sem že imela v glavi, pa sem jih vedno znova ovrgla, češ da so preveč banalne, pretenciozne, ... Beri dalje ... |
PISMA IZ PRAŠKIH KAVARN (junij)Andraž Polič | Ponedeljek, 28 Junij 2010  Spet nazaj v zračni luki: mislim, da se »on the air« nisem oglašal že od začetka pomladi oz. od svetovnega dne poezije, zato bom tokrat zgostil nekaj praškega dogajanja, ki se je odvijalo v teh meseci... Beri dalje ... |
O nedotakljivosti slovenskih klasikovManca G. Renko | Četrtek, 17 Junij 2010 Misliti mi je dalo deset kratkih recenzij, ki sem jih prebrala v majski številki enega izmed najboljših časopisov, nemškem tedniku Die Zeit. To niso bile povsem navadne recenzije, kakršne lahko beremo... Beri dalje ... |
Kolumna: Literatura med poveličevanjem in preziromManca G. Renko | Četrtek, 20 Maj 2010  Začenjam z vrhuncem, ki navdaja s ponosom in daje upanje. Bilo je sredino popoldne, prvi dan, ko je bilo na blagajni Kinodvora mogoče dvigniti vstopnice za predavanje Slavoja Žižka z naslovom Zakaj se... Beri dalje ... |
- 0
- 1
- 2
