Še zadnji memento junijskih dni pred počitnicami v domovini in potem sledimo tekočim dnevom. Preden smo prilepili gume na vroč asfalt do Ljubljane, se je zgodilo pesniško slovo od ambasadorja Francija Buta, ki svojo diplomatsko karavano seli v Beograd če sem še na tekočem). Z ekscelenco smo se odlično razumeli in sodelovali na kulturnem področju ter marsikateri slovenski praznik zaznamovali s poezijo in s slovenskimi kulinaričnimi dobrotami, ki v Bohemiji še kako teknejo. Česká republika je na prehrambenem nivoju smetišče Evrope. V mislih imam seveda hrano v veletrgovinah in vietnamskih pajzljih, kjer se mešajo ostanki s cele Evrope. Za bio-eko pa je potrebno odšteti veliko več kron. Že nekaj časa se obešam na vprašanje prehranjevanja, a ta »življenjska filozofija« se mi zdi pomembna: ni vseeno, kaj vnašamo v telo! To se rado pokaže po obdobju boemiade, ko se začnejo oglašat jetra, pljuča in drugi vitalni organi, da ne omenjam celotne anatomije. Na literarnem področju bi priporočal Uro anatomije Danila Kiša (in vsa njegova dela), ki je posedal, popival in se kregal na Francuski 7, kjer je še danes dom pisateljev v Beogradu. Je pa tudi drug problem: bolan duh v zdravem telesu – temu bi se reklo twist v teoriji.

No, pa sem zdrsnil v ekskurz, kot bi naznačili doktorji ... Po Pragi je kolovratil in dvigoval vzdušje Bob Dylan na svoji večni turneji, ko smo v rezidenci na ulici Charles De Gaulle pripravili pesniški večer. Nataša je brala moje pesmi iz Hoje in jaz sem uglaševal strune z baročnim odmevom v soju sveč. Posebni gost večera je bil dr. Andrej Capuder, ki je prvič javno predstavil svoje Rimske sonete. »Vsak sonet je sebi svet« je moto zbirke stotih sonetov, ki jih je napisal mojster, »ki ima sonet v krvi«.

V tujini je srečanje s sonarodnjaki in s slovensko besedo vselej radostno in prijetno, pa naj se sliši še tako klišejsko. Čeprav je res, da je teh prilik preko leta le nekaj. Nasploh so zmenki v velemestu, kot je Praga, komplicirani in posredovani s stotimi telefoni, tako da mi je tedenski sprehod po Ljubljani pravo olajšanje: vsakih deset korakov srečam znanca ali prijatelja in zgodbe se odvijajo. To isto dogajanje, ki mi je šlo še kako na živce. »Sola dosis fecit venum« – le doza naredi strup, pregovor Latincev, ki so še v »gate sral«, kot bi rekel znameniti profesor kemije na poljanski gimnaziji.

Morje je morje je morje ... če parafraziram Gertrudo Stein. O poletju ne bi zgubljal besed. Je že mimo. Razen za iznajdljivce, ki se selijo na južno poloblo. Četudi naštejem vse koncerte in dogodke v poletni Pragi, je zdaj veselje že zamujeno in preteklost je mrtva, kot  bi se lahko glasila splošna modrost. Tukaj je: september. Mesec pisanih vinogradov in veselih trgatev. V Havličkovih sadyh na Vinohradyh so že odprli vrata malih vinskih festivalov, kjer točijo znameniti burčak, muzirajoči grozdni mošt, ki požene jezik in črevesje. V Havličku se neguje star kraljevski vinograd, ki ima kapaciteto par tisoč litrov. V moji soseščini je kar nekaj vinotek s poceni vinom iz vsega sveta, kar je za pivovsko nastrojene Čehe presenetljivo. Vinoteke kot fancy lokali so postali modni – tam se običajno ne kadi in se sploh lepo obnaša, bone vivant in ceni primerno. Še zmeraj pa se v vsaki trgovinici dobi belo in rdeče v papirnatih tetrapakih – »za-evro-mačka«.

Za tiste, ki jih od alkohola boli glava in si nudijo drugačno omamo, so prišli zadimljeni trije dnevi Cannabis sejma (17.–19. 9.) na Razstavišču. V znani obcestni semenarni na Žižkovu se je trlo zarolanih gostov. Sprehajal sem svoje misli po kvartu, da si ogledam koncertno ponudbo v klubu Akropolis. S tem malim oktobrskim koncertnim seznamom (če koga pot zanese v Bohemio) zaključujem pismo.

Palac Akropolis ( www.palacakropolis.cz ): Sophie Hunger (Švica) – 1. 10; Phill Schoenfeld and Southeren cross – 12. 10.; Terje Rypdal in Palle Mikkelborg (Norveška, Danska) – 21. 10.; The Holmes Brothers (ZDA) – 27. 10.; A Naifa (Portugalska) – 28. 10.

 
Andraž Polič je vsestranski umetnik, ki se je rodil leta 1972 in takoj začel ustvarjati.