| Vse nogometne pravljice | | Natisni | |
| Prispeval Manca G. Renko |
| Torek, 13 Julij 2010 09:00 |
|
Najočitnejše stvari so najbolj skrite. Tako je bilo vsaj z nastajanjem te kolumne. Nešteto idej za pisanje sem že imela v glavi, pa sem jih vedno znova ovrgla, češ da so preveč banalne, pretenciozne, elitistične, populistične, nesmiselne, prelahke ali pretežke. Iskala sem temo, ki bi se bralcu prilegla kot mrzel aperolšpric v vročem poletnem dnevu. Da, iskala sem navdih za poletno branje, ki bralca ne bi še bolj potisnilo k tlom, ampak bi mu bilo v užitek, pa četudi prebrano iz glave izpuhti ob prvem opoldanskem sončnem žarku. Hvalabogu, da se mi je končno utrnilo: svetovno prvenstvo v nogometu. Od tekme četrtine finala Gana:Urugvaj, ko je edina afriška reprezentanca, ki je še imela možnost napredovanja, v zadnji minuti s svojim herojem Asamoahom Gyanom na čelu izvedla obredni skupinski samomor (kot se je izrazil moj oče in največji nogometni učitelj), se je moja navijaška strast umirila. Nedolgo za tem so moji rezervni favoriti Nemci izgubili tekmo proti Špancem in tako se je svetovno nogometno prvenstvo v Južni Afriki zame končalo. Nisem najbolj strastna ljubiteljica nogometa, kar jih poznate, me pa presune dovolj močno, da lahko razumem, zakaj je tekme s solzami v očeh spremljalo tako veliko meni ljubih literatov. Nogomet je, tako kot književnost, strast in garanje, pot in solze. Ali je dialog iz Shakespearovega četrtega prizora prvega dejanja Kralja Leara: "Oswald: I'll not be struck, my lord. Kent: Nor tripped neither, you base football player," res najstarejša omemba nogometa v literaturi, pravzaprav sploh ni pomembno. Angleški dramatik seveda ni mislil na šport, kot ga poznamo danes, govoril pa je o predhodnici današnje igre, ki ne pušča hladnih niti (poklicno objektivnih) zgodovinarjev. Eric Hobsbawm, eden največjih zgodovinarjev dvajsetega stoletja, v svojem znamenitem delu z naslovom Čas skrajnosti (Svetovna zgodovina 1914–1991) piše, da so svetovno popularno kulturo že v prvi polovici dvajsetega stoletja diktirale Združene države Amerike. Na področju kulture je bil svet ameriški ali pa je bil provincialen ... Z eno samo izjemo ... Ta edina izjema je bil šport. V tej veji popularne kulture – in kdo, ki je videl brazilsko moštvo v dneh njegove slave, mu bo odrekal umetniško dovršenost – je ostal ameriški vpliv omejen na področje politične prevlade Washingtona ... Šport, ki ga je svet vzel za svojega, je bil nogomet, otrok britanske globalne ekonomske prisotnosti ... Kakopak je nogometna mrzlica najprej zagrabila njeno zibelko: Veliko Britanijo. A sodeč po literarnih odzivih na priljubljeno igro, ki je svoj razcvet doživela v viktorijanski dobi, so drugi nogometni narod, ne boste verjeli, Rusi. Ali bolje rečeno, državljani nekdanje Sovjetske zveze. Med prvimi navdušenci je bil v Varšavi rojeni pesnik Osip Mandelštam, sledil pa mu je Jurij Oleša, sicer iz Odese in verjetno najbolj znani Vladimir Nabokov, ki je bil kot mladenič vratar šolskega moštva. Že klišejsko ljubezensko zgodbo med nogometom in književnostjo pooseblja Albert Camus, ki naj bi se mu, če verjamemo urbanim legendam, obetala sijajna kariera nogometnega vratarja. In če smo ravno pri volji za legende, je nedvomno vredno dodati tudi misel Jeana Paula Sartra, ki naj bi nogomet ob neki priložnosti poimenoval metafora življenja. In bolj kot se je dvajseto stoletje približevalo koncu, več literarnih spomenikov je bilo postavljenih nogometu. Peter Handke je leta 1970 napisal novelo z naslovom Die Angst des Tormann beim Elfmeter (Vratarjev strah pred enajstmetrovko), ki jo je dve leti pozneje v film spremenil Wim Wenders. Knjige, ki jih vodi nogomet, pa naj bodo strokovne ali leposlovne, so v zadnjih mesecih izhajale kot gobe po dežju. Nemška Akademija za nogometno kulturo (da, tudi to obstaja!) jih je naštela približno štiristo. In ko smo ravno pri Nemcih – njihova pisateljska reprezentanca je zmagala na letošnjem svetovnem pisateljskem nogometnem prvenstvu, njihov »trener« Jan Böttcher pa je ob tej priložnosti dejal, da je nogomet lahko kakor knjiga (Fussball kann wie ein Buch sein). Če sta napeta tekma in napeta knjiga primerljivi, potem ni dvoma o tehtnosti primerjave med antičnimi heroji in sodobnimi nogometnimi bogovi. Spodaj lahko preberete najlepšega izmed primerov, posvečenega čudežnemu dečku angleškega nogometa, ki je zadnje svetovno prvenstvo zaradi poškodbe ahilove tetive opazoval s klopi. In ja, napisala ga je ženska, ki niti najmanj ne spominja na ženo nogometaša. Achilles (for David Beckham) Myth's river – where his mother dipped him, fished him, a slippery golden boyflowed on, his name on its lips. Without him, it was prophesised, they would not take Troy. Women hid him, concealed him in girls' sarongs; days of sweetmeats, spices, silver songs ... but when Odysseus came, with an athlete's build, a sword and a shield, he followed him to the battlefield, the crowd's roar, and it was sport, not war, his charmed foot on the ball ... but then his heel, his heel, his heel ... (Carol Ann Duffy) Manca G. Renko je zaprisežena Ljubljančanka, ki, četudi se na kavo najraje poda v Trst in plava v Jadranskem morju, za duhovni prestolnici svoje domovine šteje Dunaj in Beograd. Nostalgična zagledanost v državne tvorbe, v katerih nikoli ni zares živela, a so bile domovina njenih prednikov, se je rodila iz romanov in botrovala želji, da bi postala zgodovinarka. Bere in gleda vse, tudi slovenske romane in filme. |
Naključni prispevki: |
O volitvahManca G. Renko | Torek, 13 December 2011 Spoznanje o občem brezupu naroda v zavest nikoli ne zareže s tolikšno ostrino kakor v predvolilnem času. Vidimo, kako se mediji pred našimi očmi v poplavi trivialnih afer utapljajo v lastnem znoju,... Beri dalje ... |
Polica-(S)povednica: Teža prvega septembraManca G. Renko | Četrtek, 29 September 2011 Samo en datum v letu zame ni le navaden dan, ampak mi v spomin prikliče okuse, ki sem jih imela v ustih, vonje, ki sem jih vsrkavala, ter oblačila, ki sem jih nosila. Samo en datum je, ki me spominja ... Beri dalje ... |
SLOVO IN-TE-LEK-TU-AL-CAAljoša Harlamov | Četrtek, 15 September 2011 Jst sm intelektualc (Inteligenca v 21. stoletju) Danes upam pri polni zavesti in pred pričami povedati, da sem intelektualec. Tudi večkrat ponoviti, če je treba. To je … hm, recimo temu vendarle kar ... Beri dalje ... |
Napad 120IQ ženske-intelektualkeAljoša Harlamov | Torek, 24 Maj 2011 Obrez nogomet komentira kot kak blesav inštruktor aerobike: Messi, Messi, Messi. Odkašljam se in malo spijem. Čakam. Obstaja tip moških, ki ob spremljanju nezanimivega nogometa ne zna drugače, kot da ... Beri dalje ... |
Na črno-belih tirnicahAnej Korsika | Četrtek, 12 Maj 2011 ![]() Skozi okno vagona razmišljam o Chicagu. Ime ni tako samoumevno, da bi ga takoj uvrstili v ligo New Yorka, Londona, Šanghaja, Moskve in drugih svetovnih metropol. Vendar nedvomno spada prav tja. Z ... Beri dalje ... |
PomladnaTjaša Razdevšek | Četrtek, 7 April 2011 Sonce je v mestu in mesto je v soncu. Zadnje čase se vse vrti okoli potovanj in selitev na tuje. Mene pa vznemirja občutek, da že nekaj časa nisem napolnila svoje bisage in šla po vtise, po priložnost... Beri dalje ... |
Bralka z rezervne klopi: Finžgar, Dolenc in HočevarBarbara Pešut | Ponedeljek, 21 Marec 2011 ![]() Če kdaj v mešani družbi pogovor nanese na moško-ženske odnose, vedno zagovarjam ženske. Taka sem. Priznam pa, da rada kdaj pokukam tudi na moško stran in to se je tokrat manifestiralo tako, da sem ... Beri dalje ... |
Atlas še drži svet v rokah?Tjaša Razdevšek | Torek, 8 Marec 2011 ![]() Nemalo Slovenk in Slovencev se je s Tahrirja že vrnilo z malhami nabranih vtisov, zvončkljavih spominov, pisanimi rutami muzejskih zgodb in sfinginih ugank začetka civilizacije. Razmišljam, kako sva s... Beri dalje ... |
Bralka z rezervne klopi: Utopija, Prihodnjič in Zgodba o OBarbara Pešut | Ponedeljek, 21 Februar 2011 Svobodo težko definiram zlasti zdaj, ko se mi hendikep neprestano potika nekje pod nogami. Saj jo izluščim, kakšno jedrnato misel o tem, kaj vse svoboda zame je, pa tudi kaj vse ni, a v tej silni množ... Beri dalje ... |
FridaTjaša Razdevšek | Ponedeljek, 24 Januar 2011 ![]() Zadnja novembrska sobota. Truma Slovencev na poti na Dunaj. Slovenski avtomobili in avtobusi na Frido. Vsi na Frido. Evforija, ki jo povzroči razstava ene najslavnejših mehiških slikark. Frida Kahl... Beri dalje ... |
Bralka z rezervne klopiBarbara Pešut | Ponedeljek, 17 Januar 2011 ![]() Že dolgo nisem bila v knjižnici. Je več razlogov, takih tečnih, o katerih ne maram pisati, a sem si rekla, da je morda dovolj in si enkrat že napišem v obraz, zakaj sem opustila to sladko navado. Dos... Beri dalje ... |
IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Kozmopoliti vs. NarodnjakiAljoša Harlamov | Torek, 28 December 2010 ![]() V hiši Velikega Brada je drugi dan šova prišlo do prvega frontalnega spopada. Vsi tisti, ki ste za ceno zgolj enega evra na teden pridobili 24-urni dostop, ste imeli kaj videti! Povsem v nasprotj... Beri dalje ... |
IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Intelektualec = marginalecAljoša Harlamov | Ponedeljek, 22 November 2010 ![]() Spoštovani g. A. Harlamov, najprej naj vas v imenu našega društva lepo pozdravim in pohvalim vašo kolumno. Končno! Zares, bil je že skrajni čas, da se nekdo loti pisanja tudi o naših križih in tež... Beri dalje ... |
Kako smo volili župane (in se pri tem celo smejali)Manca G. Renko | Četrtek, 4 November 2010 ![]() Nobena stvar me ne razveseli bolj od volitev, naj gre za državnozborske, evropske ali lokalne. Res je, da imam slednje najraje, žal mi je stavka delavcev javne televizije letos zagodla in zaradi omeje... Beri dalje ... |
Ali ste intelektualec? – REŠITE TEST!Aljoša Harlamov | Ponedeljek, 25 Oktober 2010 Z vprašanjem kdo ali kaj je intelektualec se človek navadno sreča v obliki: Ali sem intelektualec? Če ne prej, pa – kot nam veselo izpričujeta sodobna slovenska romaneskna produkcija in hollywood... Beri dalje ... |
IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Kako se je minister Golobič odločil rešiti svet pred humanistikoAljoša Harlamov | Ponedeljek, 4 Oktober 2010 Inovativna shema sofinanciranja doktorskega študija je presenečenje samo za nekoga, ki je bil zadnjih nekaj let globoko v intelektualni komi. Na njej ni nič naključnega, niti to, kako brezsramno na ... Beri dalje ... |
Vinogradi v septembruAndraž Polič | Sreda, 29 September 2010 Še zadnji memento junijskih dni pred počitnicami v domovini in potem sledimo tekočim dnevom. Preden smo prilepili gume na vroč asfalt do Ljubljane, se je zgodilo pesniško slovo od ambasadorja Franc... Beri dalje ... |
Literati in poeti, ki jezik ohranjajo resničenManca G. Renko | Ponedeljek, 27 September 2010 Ponovno lahko napišem, da je pisanje garanje, in nejeverne o tem, če nihče drug, nedvomno prepriča Jonathan Franzen, ki je svoj zadnji roman Freedom (Svoboda) neprekinjeno pisal devet let. Na trenut... Beri dalje ... |
Mlada koruzaAndraž Polič | Ponedeljek, 6 September 2010 ... zazvonil je telefon! Bila je Cat, ki mi je navdušujoče razlagala o domači bio zelenjavi kolega Vojte, naprodaj kar med knjigami kavarnice Šejkspir. In še kozji sir, jajčka ter kravje mleko ... s... Beri dalje ... |
Na naših avtobusih (še) ni teofilovGoran Vojnović | Ponedeljek, 30 Avgust 2010 ![]() Pred dnevi je tudi pri nas zaokrožila novička, da se je Teofil Pančić, malosrbski kolumnist, literarni teoretik in še vse kaj hujšega, po lastni krivdi znašel sredi miroljubne Velike Srbije v Zemunu, ... Beri dalje ... |
Smrt neke civilizacijeManca G. Renko | Ponedeljek, 23 Avgust 2010 Medtem ko se (samooklicana) strokovna javnost že nekaj tednov vzemirja zaradi nagrade za življenjsko delo, ki jo bo na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah prejel Nizozemec Rem Koolhass, si vest... Beri dalje ... |
Pisma iz praških kavarn: Vročinske mrzliceAndraž Polič | Sreda, 28 Julij 2010 Kje sem, kdo sem, kaj sem?, pa še kaj bi se lahko vprašal, če bi imel silo, ko je temperatura v senci presegla še znosno delovanje nevronskih mrež in mi je spet postalo jasno, da je Hegel za Fenomenol... Beri dalje ... |
Vse nogometne pravljiceManca G. Renko | Torek, 13 Julij 2010 Najočitnejše stvari so najbolj skrite. Tako je bilo vsaj z nastajanjem te kolumne. Nešteto idej za pisanje sem že imela v glavi, pa sem jih vedno znova ovrgla, češ da so preveč banalne, pretenciozne, ... Beri dalje ... |
PISMA IZ PRAŠKIH KAVARN (junij)Andraž Polič | Ponedeljek, 28 Junij 2010 ![]() Spet nazaj v zračni luki: mislim, da se »on the air« nisem oglašal že od začetka pomladi oz. od svetovnega dne poezije, zato bom tokrat zgostil nekaj praškega dogajanja, ki se je odvijalo v teh meseci... Beri dalje ... |
O nedotakljivosti slovenskih klasikovManca G. Renko | Četrtek, 17 Junij 2010 Misliti mi je dalo deset kratkih recenzij, ki sem jih prebrala v majski številki enega izmed najboljših časopisov, nemškem tedniku Die Zeit. To niso bile povsem navadne recenzije, kakršne lahko beremo... Beri dalje ... |
Kolumna: Literatura med poveličevanjem in preziromManca G. Renko | Četrtek, 20 Maj 2010 ![]() Začenjam z vrhuncem, ki navdaja s ponosom in daje upanje. Bilo je sredino popoldne, prvi dan, ko je bilo na blagajni Kinodvora mogoče dvigniti vstopnice za predavanje Slavoja Žižka z naslovom Zakaj se... Beri dalje ... |
Andraž Polič: Svetovni dan poezijeAdministrator | Torek, 6 April 2010 ![]() Kavarniška pisma iz Prage Sreda, 7. april 2010 Sobota na pomladno enakonočje je pričarala toplo vzdušje v parku Kampa pri Karlovem mostu. V velikem šotoru na zelenici so zbijali šale mla... Beri dalje ... |
Irena Novak Popov: Razmišljanje o slovenski književnosti v sosednjih državahAdministrator | Sobota, 27 Marec 2010 ![]() Nedelja, 28. marec 2010 V začetku letošnjega marca se je nacionalna televizija posvetila zdaj že svetovno priznanemu tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju – najprej v nedeljskem intervjuju z Ladom Am... Beri dalje ... |
Glorjana Veber: »Amplitudni pesnik«Lena Vastl | Ponedeljek, 1 Februar 2010 ![]() Ponedeljek, 1. februar 2010 Vsaka umetniška generacija ima svoje območje željenega razmišljanja, kjer vre njeno umetniško vprašanje, ki je smer in rešitev h... Beri dalje ... |
Proti februarju: KanadaAdministrator | Nedelja, 17 Januar 2010 ![]() Taja Topolovec Ponedeljek, 18. januar 2010 »Winter. Time to eat fat and watch hockey.« (Margaret Atwood, February) Zimsko odeti, z dvojnimi pari rokavic, tipkovnico pod roko ... Beri dalje ... |
- 0
- 1
- 2

















