| Jana Unuk: Pravljično okno v preteklost | | Natisni | |
| Prispeval Lena Vastl |
| Petek, 27 November 2009 23:14 |
|
Poljske pravljice, pripovedke, legende ... Petek, 27. november 2009 ![]() Posebnost poljskega pravljičnega sveta vidim v tistih pravljicah, ki se godijo na mestnem tlaku: v varšavskem podzemlju, na krakovskih trgih ali pod wawelskim grajskim gričem.
V zavitih hodnikih pod staro Varšavo so nekoč otroci, če jih je pot po kakšnem naključju zanesla tja, lahko naleteli na zlato račko, toda veliko bolj so se bali strašne pošasti baziliska, ki je ubijal s pogledom. Liki iz starih pravljic in pripovedk so še danes del žive podobe poljskih mest. Tako je simbol Varšave morska deklica, ki so jo nekoč pohlepni kmetje ulovili v Visli in je le zaradi dobrega srca mladega pastirčka spet zaplavala na prostost. Zmaj, ki je za časa kneza Kraka strahoval staro kraljevsko mesto, dokler ga ni z zvijačo pokončal prebrisani čevljarček Skuba, je postal nepogrešljiv simbol Krakova. Nanj še zmeraj spominjata Zmajska jama ob vznožju grajskega griča in železni kipec zmaja, ki v veselje turistov in otrok bruha čisto pravi ogenj. V Krakov so postavljene tudi šaljive zgodbice o slovečem čarovniku Twardowskem, poljskem Faustu (njegov prototip naj bi bil dvorni čarovnik kralja Zigmunta Avgusta iz 16. stoletja), ki je sklenil pogodbo s hudiči, da mu bodo izpolnjevali želje, on pa jim bo moral prepustiti dušo, če ga zasačijo v Rimu. Črnošolnik je z vražjo pomočjo uganjal vsakršne vragolije: jezdil na petelinu ali na naslikanem konju po glavnem krakovskem trgu, kjer še stoji pokrita trgovska dvorana Sukiennice iz tistih časov, ali plul brez vesel in jader po Visli navzgor ... Ko so se peklenščki naveličali čakati na njegovo dušo, so ga zvabili v krčmo z imenom Rim, ga tam ugrabili in z njim skozi dimnik odfrčali v nebo. Ker pa se je med potjo skesal, ni končal v peklu, ampak je obvisel na mesecu, kjer se ga vidi še danes.
Že vsaj od Proppove Morfologije pravljice vemo, da so celo na prvi pogled zelo različne pravljice oddaljenih narodov zložene iz ponovljivih, stalnih motivov, še tem bolj pa lahko pričakujemo takšne podobnosti med slovenskimi in poljskimi pravljicami, ki izvirajo iz skupne slovanske pravljične dediščine. Najdemo jih, na primer, v pravljici O dvanajstih mesecih, v kateri hudobna mačeha sredi zime pošlje pastorko v gozd po jagode in jo za njeno prijaznost poplača dvanajst mesecev, ali v kašubski pravljici O ajdih. Dobrodušni, štorasti velikani z obal Baltiškega morja, po kašubsko poimenovani stolemi, ki so izumrli kmalu po tem, ko so se na svetu pojavili ljudje, so v marsičem sorodni ajdom iz pripovedke, ki jo je na Koroškem zapisal Vinko Möderndorfer. In kot pri nas kralj Matjaž pod Peco, tako v Tatrah spijo okamneli vitezi, ki se bodo zbudili, ko bodo vsi ljudje dobri in bo na svetu zavladala sreča. Mladenič, ki na kresno noč najde praprotno seme, s tem ne pridobi daru, da bi razumel živalsko govorico kot v istoimenski slovenski pravljici, ampak zaklad, ki pa ga ne more osrečiti, ker ga ne sme deliti s svojimi bližnjimi. Da človeka ne osreči bogastvo, pač pa bister um in dobro srce, je sploh pogost nauk poljskih pravljic. Tudi ko mladi čevljarček v Zlati rački reši zakleto kraljično, mu hudobno dekle poplača z bogastvom, ki bi ga moral do zadnjega vinarja potrošiti samo zase. Junaka teh pravljic dozorita šele, ko spoznata, da se morata zanesti na delovne roke in prebrisano pamet, in se znata odpovedati nezasluženemu bogastvu. Med bolj znane poljske pravljice sodijo še O stekleni gori, Sestri sedmih vranov pa o hudiču Borutu in razbojniku Janosiku, poljskem Robinu Hoodu. Tudi precej sodobnih poljskih pisateljev v svoje knjige za otroke vpleta znane pravljične ali legendarne junake. Med novejša tovrstna dela sodi na primer Cofek v družini Frtajčkov Joanne Olech, zgodba o zelenem zmajčku, ki se vdinja za legendarnega krakovskega zmaja, na isto pripovedko pa navezuje tudi starejše mladinsko fantastično delo Vladar Lewawa znane pisateljice Dorote Terakowske. Toda če bomo na slepo odprli kakšno zbirko poljskih pravljic za otroke, se bomo še prej kot s klasičnimi pravljicami srečali z legendami in zgodovinskimi pripovedkami, ki imajo, zlasti tiste o poljskih kraljih in začetkih poljskega naroda, na Poljskem močno tradicijo in jih otroci prebirajo v slikanicah, vrtcu in v šoli. Poljske legende se pogosto razraščajo okrog krajevnih poimenovanj. Varšava naj bi dobila ime po dvojčkih Varšu in Savi ali po njunem očetu, ribiču Varšu, Krakov pa po legendarnem knezu Kraku. Z imenom najstarejše poljske prestolnice, Gniezna, je povezana legenda o treh bratih, Lehu, Čehu in Rusu, ustanoviteljih treh slovanskih držav. Leh naj bi med gradnjo mesta ob reki Varti naletel na gnezdo belih orlov. Po gnezdu je mesto dobilo ime, beli orel pa je postal poljski državni simbol. V Poljski, ukleščeni med velesili Nemčijo in Rusijo, dolga stoletja razkosani med Avstrijo, Rusijo in Prusijo, je književnost pogosto imela narodnoprebudni značaj. Tudi številne legende in pripovedke so se prilagajale domoljubnemu poslanstvu, na primer tista o Krakovi hčeri, knežni Vandi, ki »ni marala Nemca« in se je kljub zmagi svoje vojske nad germanskim snubcem vrgla v valove Visle ter se tako žrtvovala poganskim bogovom. »Miši so požrle Popiela. Krono z diamanti je dobil pozneje,« je CzesŠ‚aw MiŠ‚osz s perspektive, daljše od tisočletja, in ne brez ironije vzpostavil distanco med vsebino ene najstarejših poljskih legend in njenim pomenom za poljsko zgodovinsko zavest. Legenda o hudobnem kralju, ki so ga skupaj z njegovo nemško ženo požrle miši, je bila v latinščini zapisana že v Poljski kroniki meniha Galla Anonima iz 12. stoletja, skupaj s tisto o revnem kolarju Piastu in obisku dveh angelov na poganskem obredu prvega striženja njegovega sina. Božja sla sta na gostiji pomnožila pivo in svinjino in s tem ponovila čudež iz Kane Galilejske, pred odhodom pa tako Piastovemu rodu kot vsej deželi napovedala imenitno prihodnost. Tako je torej Piast, legendarni začetnik prve znane dinastije poljskih kraljev, zavladal po Božji volji. --
|
Naključni prispevki: |
Korak bliže izgubljenemu Leonardu: Resnično iskanje Da Vincijeve šifreNoah Charney | Ponedeljek, 23 April 2012 ![]() Četudi pogled na mogočne freske manierističnega umetnika Giorgia Vasarija, ki krasijo stene dvorane Salone dei Cinquecento v firenškem Palazzu Vecchiu, intimno ne prevzamejo prav vsakogar, j... Beri dalje ... |
Kar je treba povedati: udarjanje po pločevinastem bobnu petdeset let poznejeManca G. Renko | Torek, 10 April 2012 ![]() Ko je Günter Grass pretekli teden v nemškem Süddeutsche Zeitungu (pa tudi italijanski La Repubblici in španskem El Paisu) objavil pesem z naslovom Kar je treba povedati in ... Beri dalje ... |
Milijonski predujem proti dejanju strasti: Primerjava ameriškega in slovenskega knjižnega trgaNoah Charney | Ponedeljek, 26 Marec 2012 ![]() Ste pomislili, da je petinštirideset tipkanih strani lahko tako donosnih, da z njimi zaslužite milijon dolarjev? To je uspelo štiriindvajsetletnemu ameriškemu pisatelju s kratkim knjižnim predlogom, v... Beri dalje ... |
Polica-(S)povednica: Kulturni boj za kulturoManca G. Renko | Ponedeljek, 13 Februar 2012 ![]() Na dan, ko sem dopolnila leto več, me je fant peljal v Cankarjev dom, da bi proslavila z Brechtovim Ustavljivim vzponom Artura Uia. Še prej mi je kupil čevlje, ker ve, da po svetu ne morem hoditi bo... Beri dalje ... |
O volitvahManca G. Renko | Torek, 13 December 2011 Spoznanje o občem brezupu naroda v zavest nikoli ne zareže s tolikšno ostrino kakor v predvolilnem času. Vidimo, kako se mediji pred našimi očmi v poplavi trivialnih afer utapljajo v lastnem znoju,... Beri dalje ... |
Polica-(S)povednica: Teža prvega septembraManca G. Renko | Četrtek, 29 September 2011 Samo en datum v letu zame ni le navaden dan, ampak mi v spomin prikliče okuse, ki sem jih imela v ustih, vonje, ki sem jih vsrkavala, ter oblačila, ki sem jih nosila. Samo en datum je, ki me spominja ... Beri dalje ... |
SLOVO IN-TE-LEK-TU-AL-CAAljoša Harlamov | Četrtek, 15 September 2011 Jst sm intelektualc (Inteligenca v 21. stoletju) Danes upam pri polni zavesti in pred pričami povedati, da sem intelektualec. Tudi večkrat ponoviti, če je treba. To je … hm, recimo temu vendarle kar ... Beri dalje ... |
Napad 120IQ ženske-intelektualkeAljoša Harlamov | Torek, 24 Maj 2011 Obrez nogomet komentira kot kak blesav inštruktor aerobike: Messi, Messi, Messi. Odkašljam se in malo spijem. Čakam. Obstaja tip moških, ki ob spremljanju nezanimivega nogometa ne zna drugače, kot da ... Beri dalje ... |
Na črno-belih tirnicahAnej Korsika | Četrtek, 12 Maj 2011 ![]() Skozi okno vagona razmišljam o Chicagu. Ime ni tako samoumevno, da bi ga takoj uvrstili v ligo New Yorka, Londona, Šanghaja, Moskve in drugih svetovnih metropol. Vendar nedvomno spada prav tja. Z ... Beri dalje ... |
PomladnaTjaša Razdevšek | Četrtek, 7 April 2011 Sonce je v mestu in mesto je v soncu. Zadnje čase se vse vrti okoli potovanj in selitev na tuje. Mene pa vznemirja občutek, da že nekaj časa nisem napolnila svoje bisage in šla po vtise, po priložnost... Beri dalje ... |
Bralka z rezervne klopi: Finžgar, Dolenc in HočevarBarbara Pešut | Ponedeljek, 21 Marec 2011 ![]() Če kdaj v mešani družbi pogovor nanese na moško-ženske odnose, vedno zagovarjam ženske. Taka sem. Priznam pa, da rada kdaj pokukam tudi na moško stran in to se je tokrat manifestiralo tako, da sem ... Beri dalje ... |
Atlas še drži svet v rokah?Tjaša Razdevšek | Torek, 8 Marec 2011 ![]() Nemalo Slovenk in Slovencev se je s Tahrirja že vrnilo z malhami nabranih vtisov, zvončkljavih spominov, pisanimi rutami muzejskih zgodb in sfinginih ugank začetka civilizacije. Razmišljam, kako sva s... Beri dalje ... |
Bralka z rezervne klopi: Utopija, Prihodnjič in Zgodba o OBarbara Pešut | Ponedeljek, 21 Februar 2011 Svobodo težko definiram zlasti zdaj, ko se mi hendikep neprestano potika nekje pod nogami. Saj jo izluščim, kakšno jedrnato misel o tem, kaj vse svoboda zame je, pa tudi kaj vse ni, a v tej silni množ... Beri dalje ... |
FridaTjaša Razdevšek | Ponedeljek, 24 Januar 2011 ![]() Zadnja novembrska sobota. Truma Slovencev na poti na Dunaj. Slovenski avtomobili in avtobusi na Frido. Vsi na Frido. Evforija, ki jo povzroči razstava ene najslavnejših mehiških slikark. Frida Kahl... Beri dalje ... |
Bralka z rezervne klopiBarbara Pešut | Ponedeljek, 17 Januar 2011 ![]() Že dolgo nisem bila v knjižnici. Je več razlogov, takih tečnih, o katerih ne maram pisati, a sem si rekla, da je morda dovolj in si enkrat že napišem v obraz, zakaj sem opustila to sladko navado. Dos... Beri dalje ... |
IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Kozmopoliti vs. NarodnjakiAljoša Harlamov | Torek, 28 December 2010 ![]() V hiši Velikega Brada je drugi dan šova prišlo do prvega frontalnega spopada. Vsi tisti, ki ste za ceno zgolj enega evra na teden pridobili 24-urni dostop, ste imeli kaj videti! Povsem v nasprotj... Beri dalje ... |
IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Intelektualec = marginalecAljoša Harlamov | Ponedeljek, 22 November 2010 ![]() Spoštovani g. A. Harlamov, najprej naj vas v imenu našega društva lepo pozdravim in pohvalim vašo kolumno. Končno! Zares, bil je že skrajni čas, da se nekdo loti pisanja tudi o naših križih in tež... Beri dalje ... |
Kako smo volili župane (in se pri tem celo smejali)Manca G. Renko | Četrtek, 4 November 2010 ![]() Nobena stvar me ne razveseli bolj od volitev, naj gre za državnozborske, evropske ali lokalne. Res je, da imam slednje najraje, žal mi je stavka delavcev javne televizije letos zagodla in zaradi omeje... Beri dalje ... |
Ali ste intelektualec? – REŠITE TEST!Aljoša Harlamov | Ponedeljek, 25 Oktober 2010 Z vprašanjem kdo ali kaj je intelektualec se človek navadno sreča v obliki: Ali sem intelektualec? Če ne prej, pa – kot nam veselo izpričujeta sodobna slovenska romaneskna produkcija in hollywood... Beri dalje ... |
IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Kako se je minister Golobič odločil rešiti svet pred humanistikoAljoša Harlamov | Ponedeljek, 4 Oktober 2010 Inovativna shema sofinanciranja doktorskega študija je presenečenje samo za nekoga, ki je bil zadnjih nekaj let globoko v intelektualni komi. Na njej ni nič naključnega, niti to, kako brezsramno na ... Beri dalje ... |
Vinogradi v septembruAndraž Polič | Sreda, 29 September 2010 Še zadnji memento junijskih dni pred počitnicami v domovini in potem sledimo tekočim dnevom. Preden smo prilepili gume na vroč asfalt do Ljubljane, se je zgodilo pesniško slovo od ambasadorja Franc... Beri dalje ... |
Literati in poeti, ki jezik ohranjajo resničenManca G. Renko | Ponedeljek, 27 September 2010 Ponovno lahko napišem, da je pisanje garanje, in nejeverne o tem, če nihče drug, nedvomno prepriča Jonathan Franzen, ki je svoj zadnji roman Freedom (Svoboda) neprekinjeno pisal devet let. Na trenut... Beri dalje ... |
Mlada koruzaAndraž Polič | Ponedeljek, 6 September 2010 ... zazvonil je telefon! Bila je Cat, ki mi je navdušujoče razlagala o domači bio zelenjavi kolega Vojte, naprodaj kar med knjigami kavarnice Šejkspir. In še kozji sir, jajčka ter kravje mleko ... s... Beri dalje ... |
Na naših avtobusih (še) ni teofilovGoran Vojnović | Ponedeljek, 30 Avgust 2010 ![]() Pred dnevi je tudi pri nas zaokrožila novička, da se je Teofil Pančić, malosrbski kolumnist, literarni teoretik in še vse kaj hujšega, po lastni krivdi znašel sredi miroljubne Velike Srbije v Zemunu, ... Beri dalje ... |
Smrt neke civilizacijeManca G. Renko | Ponedeljek, 23 Avgust 2010 Medtem ko se (samooklicana) strokovna javnost že nekaj tednov vzemirja zaradi nagrade za življenjsko delo, ki jo bo na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah prejel Nizozemec Rem Koolhass, si vest... Beri dalje ... |
Pisma iz praških kavarn: Vročinske mrzliceAndraž Polič | Sreda, 28 Julij 2010 Kje sem, kdo sem, kaj sem?, pa še kaj bi se lahko vprašal, če bi imel silo, ko je temperatura v senci presegla še znosno delovanje nevronskih mrež in mi je spet postalo jasno, da je Hegel za Fenomenol... Beri dalje ... |
Vse nogometne pravljiceManca G. Renko | Torek, 13 Julij 2010 Najočitnejše stvari so najbolj skrite. Tako je bilo vsaj z nastajanjem te kolumne. Nešteto idej za pisanje sem že imela v glavi, pa sem jih vedno znova ovrgla, češ da so preveč banalne, pretenciozne, ... Beri dalje ... |
PISMA IZ PRAŠKIH KAVARN (junij)Andraž Polič | Ponedeljek, 28 Junij 2010 ![]() Spet nazaj v zračni luki: mislim, da se »on the air« nisem oglašal že od začetka pomladi oz. od svetovnega dne poezije, zato bom tokrat zgostil nekaj praškega dogajanja, ki se je odvijalo v teh meseci... Beri dalje ... |
O nedotakljivosti slovenskih klasikovManca G. Renko | Četrtek, 17 Junij 2010 Misliti mi je dalo deset kratkih recenzij, ki sem jih prebrala v majski številki enega izmed najboljših časopisov, nemškem tedniku Die Zeit. To niso bile povsem navadne recenzije, kakršne lahko beremo... Beri dalje ... |
Kolumna: Literatura med poveličevanjem in preziromManca G. Renko | Četrtek, 20 Maj 2010 ![]() Začenjam z vrhuncem, ki navdaja s ponosom in daje upanje. Bilo je sredino popoldne, prvi dan, ko je bilo na blagajni Kinodvora mogoče dvigniti vstopnice za predavanje Slavoja Žižka z naslovom Zakaj se... Beri dalje ... |
- 0
- 1
- 2

















