| Primož Karnar: Rus, beri ga in čudi se! | | Natisni | |
| Prispeval Taja Topolovec |
| Sreda, 01 April 2009 20:12 |
Sreda, 1. april 2009 »Rusija! Rusija! Vidim te, iz te svoje čudovite in prelepe daljave te vidim: siromašno, razpršeno in nedomače je v tebi;«»Kam drviš, Rusija, odgovori mi! Ne da mi odgovora.« (Gogolj, Mrtve duše)
Rusi ljubijo svojo domovino z neizrekljivim bremenom, kot je Čičikova bremenilo nenehno soočanje z neživimi ruskimi mužiki. Bolj kot bežijo od nje, bolj so nanjo navezani in bolj se zavedajo, kako svet Rusov ne razume.
Koliko mladih Rusinj in Rusov poznam, ki sovražijo aktualno oblast, nedemokratičnost, skorumpiranost, politično motivirane umore novinarjev, a tako neizmerno ljubijo Rus, da bi ubijali za to čustvo. Celota je nedoumljiva, pa vendar s spoznavanjem po koščkih in hranjenjem z borščem (prej nikoli nisem jedel rdeče pese!) korak za korakom spoznavam svet iskrenih mogočnežev.
V Gogoljevem času ni vladal razsvetljeni bivši KGB-jevec, ampak po krvi izvoljen car. V Rusiji sredine 19. stoletja ni bilo transibirske železnice, ampak trojke, katerih konji so vsak večer počivali v hlevu obcestne postojanke, potniki pa so poslušali gostilniške zgodbe. V veliki Rusiji takrat niso izvajali volitev v vseh enajstih časovnih pasovih, glas oblasti so prenašali zapozneli carjevi ukazi, ki pri – 50 °C niso potovali z golobi. Ruski narod pa še danes živi v gubernijskem mestu. N. N. Gogolj je ustvarjal podobo današnje Rusije v času, ko se je ruska literatura iz zadrte aristokratske Rusije s Puškinom šele prikazovala Evropi. Kakšen je bil Gogoljev čas? Nikolajeva Rusija je bila predvsem čas reakcije po dekabristični vstaji (1825) in širjenja ter utrjevanja mej ruskega carstva. Svobodomiselni pesniki so v rusko literaturo vnašali motiv divje kavkaške narave in neukrotljivih kavkaških ljudstev, s katerimi so se srečevali na kazenskih vojaških ekspedicijah. Literatura je bila državniška zadeva – s cenzuro se je ukvarjal tudi car. Puškin ve, kako je pošiljati krilatice prijateljem v Sibirijo. Gogolj je prijateljeval s Puškinom in njegovim krogom prijateljev, vendar idejno ni bil čistokrvni del tega kroga. Antireligiozne liberalne ideje naperjene proti carju so mu bile tuje, posvečen boj za svobodo in evropeizacijo zmotna idejna osnova za svoje delovanje. Bil je pisatelj, ki je v svojem ustvarjalnem razvoju zaničeval tisto, kar je napisal v svojem predhodnem ustvarjalnem obdobju. Ko je s Plaščem zdrsel v realizem, za ukrajinske pravljice in zgodbe, ki jih je prej pridno zbiral in ovekovečil v izrazito liričnem tonu, ni hotel več slišati. Ko je z Revizorjem šokiral ruska občinstva, so bili njegovi začetki že pozabljeni, prav tako kot je hotel tudi komedijo čez nekaj časa pozabiti. Z Revizorjem si je Gogolj postavil enega najbolj trajnih pomnikov, obenem pa sebe zapisal duhovnemu propadu. 'Uradni' domoljubni kritiki so zapisali uničujoče besede. Gogolja so ožigosali za nevarnega liberalca in bogokletnika, kar je zapriseženega pravoslavca in domoljuba neizmerno potrlo. Nikolaj Vasiljevič, kaj drugega ni bilo pričakovati! Revizorja je napisal, da bi razkrival slabosti posameznosti, kritiki pa so v njem brali omadeževanje celote. Njegova naivna pričakovanja so se sprevrgla v globoko razočaranje, ki ga je odšel blažiti v Evropo. Iz Zahoda je na Rusijo gledal kot celoto, jo neizmerno ljubil in klesal svojo umetniško idejo. V svoji zanesenjaški umetniški samozavesti je verjel, da bo spočel nekaj velikega, da je poklican postaviti Rusiji mogočen spomenik. Evropa, Puškin te ni videl, Gogolju pa si napisala Mrtve duše! Grozljivo lep spomenik so Mrtve duše. Preračunljivi goljuf Čičikov, groteskni ruski podeželani in zanesenjaški lirski vložki. To je kombinacija, s katero Gogolj na čudno skladen način izpelje idejo o notranji ruski razsrediščenosti in kontradiktornosti. Rusije ne moreš ljubiti v vseh posameznostih, a ne moreš si kaj, da ne bi ljubil celote! Medtem ko je Revizor razdelil kritike na dva tabora, je ta strašni roman rusko družbo zedinil v mešani oceni. Kot kakšen postmodernistični roman je vsakemu taboru omogočal svoje branje. Liberalci so v njem brali ostro družbeno satiro, slovanofili so glasno pritrjevali prekipevajoči ljubezni do Rusije. Rusija ostaja razsrediščena in kontradiktorna. A vendar se spreminja – Rusija Gogoljevih liričnih pasaž se izgublja, domovina je samo še izgovor za gnila jajca ruske sodobnosti, ki jih rojeva jara gospoda. Mladi povzpetniki so v ruski verziji nebrzdane egoistične požrešnosti povsem izgubili socialni čut, čeprav so razčetverjene pokojnine v času tranzicije njihovim staršem ukradle voljo do življenja. Če si ne moreš privoščiti jadranja v Sredozemlju in poleti samo životariš na svoji bedni dači v Podmoskovju, ješ šašlik, juho iz kislice in ajdovo kašo, si pozabljen. Seveda, vera v prvobitni ruski narod ostaja, saj nič ni izgubljeno, dokler ne umre. Tudi mrtve duše so živele na papirju. __________________________________________________________ * Rusija v ruščini Gogoljeve dobe je bila Rus in ne Rossija (kot je sedaj) ** Občinstvo se je v Rusiji tudi vedno delilo na peterburško in moskovsko. Tu pa apeliram predvsem na specifičnost dramskega dela, ki se, uprizorjeno, vedno znova prikazuje drugemu občinstvu. Ruski fokus na Airbeletrini: Taja Topolovec: Vse najboljše, Gogolj! (Uredniška beseda, Fokus: Rusija, Airbeletrina) Gogolj, kot ga še nismo brali v slovenščini Prevod: Ana Monika Pirc, Opomba ob prevodu: Ana Geršak (E-branja, Fokus: Rusija, Airbeletrina) Ana Geršak: ... v sodelovanju z naravo! (Recenzije, Fokus: Rusija, Airbeletrina) Katja Pečnikar: Gogoljada v Peterburgu (Fokus: Rusija, Airbeletrina) |
Naključni prispevki: |
Korak bliže izgubljenemu Leonardu: Resnično iskanje Da Vincijeve šifreNoah Charney | Ponedeljek, 23 April 2012 ![]() Četudi pogled na mogočne freske manierističnega umetnika Giorgia Vasarija, ki krasijo stene dvorane Salone dei Cinquecento v firenškem Palazzu Vecchiu, intimno ne prevzamejo prav vsakogar, j... Beri dalje ... |
Kar je treba povedati: udarjanje po pločevinastem bobnu petdeset let poznejeManca G. Renko | Torek, 10 April 2012 ![]() Ko je Günter Grass pretekli teden v nemškem Süddeutsche Zeitungu (pa tudi italijanski La Repubblici in španskem El Paisu) objavil pesem z naslovom Kar je treba povedati in ... Beri dalje ... |
Milijonski predujem proti dejanju strasti: Primerjava ameriškega in slovenskega knjižnega trgaNoah Charney | Ponedeljek, 26 Marec 2012 ![]() Ste pomislili, da je petinštirideset tipkanih strani lahko tako donosnih, da z njimi zaslužite milijon dolarjev? To je uspelo štiriindvajsetletnemu ameriškemu pisatelju s kratkim knjižnim predlogom, v... Beri dalje ... |
Polica-(S)povednica: Kulturni boj za kulturoManca G. Renko | Ponedeljek, 13 Februar 2012 ![]() Na dan, ko sem dopolnila leto več, me je fant peljal v Cankarjev dom, da bi proslavila z Brechtovim Ustavljivim vzponom Artura Uia. Še prej mi je kupil čevlje, ker ve, da po svetu ne morem hoditi bo... Beri dalje ... |
O volitvahManca G. Renko | Torek, 13 December 2011 Spoznanje o občem brezupu naroda v zavest nikoli ne zareže s tolikšno ostrino kakor v predvolilnem času. Vidimo, kako se mediji pred našimi očmi v poplavi trivialnih afer utapljajo v lastnem znoju,... Beri dalje ... |
Polica-(S)povednica: Teža prvega septembraManca G. Renko | Četrtek, 29 September 2011 Samo en datum v letu zame ni le navaden dan, ampak mi v spomin prikliče okuse, ki sem jih imela v ustih, vonje, ki sem jih vsrkavala, ter oblačila, ki sem jih nosila. Samo en datum je, ki me spominja ... Beri dalje ... |
SLOVO IN-TE-LEK-TU-AL-CAAljoša Harlamov | Četrtek, 15 September 2011 Jst sm intelektualc (Inteligenca v 21. stoletju) Danes upam pri polni zavesti in pred pričami povedati, da sem intelektualec. Tudi večkrat ponoviti, če je treba. To je … hm, recimo temu vendarle kar ... Beri dalje ... |
Napad 120IQ ženske-intelektualkeAljoša Harlamov | Torek, 24 Maj 2011 Obrez nogomet komentira kot kak blesav inštruktor aerobike: Messi, Messi, Messi. Odkašljam se in malo spijem. Čakam. Obstaja tip moških, ki ob spremljanju nezanimivega nogometa ne zna drugače, kot da ... Beri dalje ... |
Na črno-belih tirnicahAnej Korsika | Četrtek, 12 Maj 2011 ![]() Skozi okno vagona razmišljam o Chicagu. Ime ni tako samoumevno, da bi ga takoj uvrstili v ligo New Yorka, Londona, Šanghaja, Moskve in drugih svetovnih metropol. Vendar nedvomno spada prav tja. Z ... Beri dalje ... |
PomladnaTjaša Razdevšek | Četrtek, 7 April 2011 Sonce je v mestu in mesto je v soncu. Zadnje čase se vse vrti okoli potovanj in selitev na tuje. Mene pa vznemirja občutek, da že nekaj časa nisem napolnila svoje bisage in šla po vtise, po priložnost... Beri dalje ... |
Bralka z rezervne klopi: Finžgar, Dolenc in HočevarBarbara Pešut | Ponedeljek, 21 Marec 2011 ![]() Če kdaj v mešani družbi pogovor nanese na moško-ženske odnose, vedno zagovarjam ženske. Taka sem. Priznam pa, da rada kdaj pokukam tudi na moško stran in to se je tokrat manifestiralo tako, da sem ... Beri dalje ... |
Atlas še drži svet v rokah?Tjaša Razdevšek | Torek, 8 Marec 2011 ![]() Nemalo Slovenk in Slovencev se je s Tahrirja že vrnilo z malhami nabranih vtisov, zvončkljavih spominov, pisanimi rutami muzejskih zgodb in sfinginih ugank začetka civilizacije. Razmišljam, kako sva s... Beri dalje ... |
Bralka z rezervne klopi: Utopija, Prihodnjič in Zgodba o OBarbara Pešut | Ponedeljek, 21 Februar 2011 Svobodo težko definiram zlasti zdaj, ko se mi hendikep neprestano potika nekje pod nogami. Saj jo izluščim, kakšno jedrnato misel o tem, kaj vse svoboda zame je, pa tudi kaj vse ni, a v tej silni množ... Beri dalje ... |
FridaTjaša Razdevšek | Ponedeljek, 24 Januar 2011 ![]() Zadnja novembrska sobota. Truma Slovencev na poti na Dunaj. Slovenski avtomobili in avtobusi na Frido. Vsi na Frido. Evforija, ki jo povzroči razstava ene najslavnejših mehiških slikark. Frida Kahl... Beri dalje ... |
Bralka z rezervne klopiBarbara Pešut | Ponedeljek, 17 Januar 2011 ![]() Že dolgo nisem bila v knjižnici. Je več razlogov, takih tečnih, o katerih ne maram pisati, a sem si rekla, da je morda dovolj in si enkrat že napišem v obraz, zakaj sem opustila to sladko navado. Dos... Beri dalje ... |
IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Kozmopoliti vs. NarodnjakiAljoša Harlamov | Torek, 28 December 2010 ![]() V hiši Velikega Brada je drugi dan šova prišlo do prvega frontalnega spopada. Vsi tisti, ki ste za ceno zgolj enega evra na teden pridobili 24-urni dostop, ste imeli kaj videti! Povsem v nasprotj... Beri dalje ... |
IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Intelektualec = marginalecAljoša Harlamov | Ponedeljek, 22 November 2010 ![]() Spoštovani g. A. Harlamov, najprej naj vas v imenu našega društva lepo pozdravim in pohvalim vašo kolumno. Končno! Zares, bil je že skrajni čas, da se nekdo loti pisanja tudi o naših križih in tež... Beri dalje ... |
Kako smo volili župane (in se pri tem celo smejali)Manca G. Renko | Četrtek, 4 November 2010 ![]() Nobena stvar me ne razveseli bolj od volitev, naj gre za državnozborske, evropske ali lokalne. Res je, da imam slednje najraje, žal mi je stavka delavcev javne televizije letos zagodla in zaradi omeje... Beri dalje ... |
Ali ste intelektualec? – REŠITE TEST!Aljoša Harlamov | Ponedeljek, 25 Oktober 2010 Z vprašanjem kdo ali kaj je intelektualec se človek navadno sreča v obliki: Ali sem intelektualec? Če ne prej, pa – kot nam veselo izpričujeta sodobna slovenska romaneskna produkcija in hollywood... Beri dalje ... |
IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Kako se je minister Golobič odločil rešiti svet pred humanistikoAljoša Harlamov | Ponedeljek, 4 Oktober 2010 Inovativna shema sofinanciranja doktorskega študija je presenečenje samo za nekoga, ki je bil zadnjih nekaj let globoko v intelektualni komi. Na njej ni nič naključnega, niti to, kako brezsramno na ... Beri dalje ... |
Vinogradi v septembruAndraž Polič | Sreda, 29 September 2010 Še zadnji memento junijskih dni pred počitnicami v domovini in potem sledimo tekočim dnevom. Preden smo prilepili gume na vroč asfalt do Ljubljane, se je zgodilo pesniško slovo od ambasadorja Franc... Beri dalje ... |
Literati in poeti, ki jezik ohranjajo resničenManca G. Renko | Ponedeljek, 27 September 2010 Ponovno lahko napišem, da je pisanje garanje, in nejeverne o tem, če nihče drug, nedvomno prepriča Jonathan Franzen, ki je svoj zadnji roman Freedom (Svoboda) neprekinjeno pisal devet let. Na trenut... Beri dalje ... |
Mlada koruzaAndraž Polič | Ponedeljek, 6 September 2010 ... zazvonil je telefon! Bila je Cat, ki mi je navdušujoče razlagala o domači bio zelenjavi kolega Vojte, naprodaj kar med knjigami kavarnice Šejkspir. In še kozji sir, jajčka ter kravje mleko ... s... Beri dalje ... |
Na naših avtobusih (še) ni teofilovGoran Vojnović | Ponedeljek, 30 Avgust 2010 ![]() Pred dnevi je tudi pri nas zaokrožila novička, da se je Teofil Pančić, malosrbski kolumnist, literarni teoretik in še vse kaj hujšega, po lastni krivdi znašel sredi miroljubne Velike Srbije v Zemunu, ... Beri dalje ... |
Smrt neke civilizacijeManca G. Renko | Ponedeljek, 23 Avgust 2010 Medtem ko se (samooklicana) strokovna javnost že nekaj tednov vzemirja zaradi nagrade za življenjsko delo, ki jo bo na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah prejel Nizozemec Rem Koolhass, si vest... Beri dalje ... |
Pisma iz praških kavarn: Vročinske mrzliceAndraž Polič | Sreda, 28 Julij 2010 Kje sem, kdo sem, kaj sem?, pa še kaj bi se lahko vprašal, če bi imel silo, ko je temperatura v senci presegla še znosno delovanje nevronskih mrež in mi je spet postalo jasno, da je Hegel za Fenomenol... Beri dalje ... |
Vse nogometne pravljiceManca G. Renko | Torek, 13 Julij 2010 Najočitnejše stvari so najbolj skrite. Tako je bilo vsaj z nastajanjem te kolumne. Nešteto idej za pisanje sem že imela v glavi, pa sem jih vedno znova ovrgla, češ da so preveč banalne, pretenciozne, ... Beri dalje ... |
PISMA IZ PRAŠKIH KAVARN (junij)Andraž Polič | Ponedeljek, 28 Junij 2010 ![]() Spet nazaj v zračni luki: mislim, da se »on the air« nisem oglašal že od začetka pomladi oz. od svetovnega dne poezije, zato bom tokrat zgostil nekaj praškega dogajanja, ki se je odvijalo v teh meseci... Beri dalje ... |
O nedotakljivosti slovenskih klasikovManca G. Renko | Četrtek, 17 Junij 2010 Misliti mi je dalo deset kratkih recenzij, ki sem jih prebrala v majski številki enega izmed najboljših časopisov, nemškem tedniku Die Zeit. To niso bile povsem navadne recenzije, kakršne lahko beremo... Beri dalje ... |
Kolumna: Literatura med poveličevanjem in preziromManca G. Renko | Četrtek, 20 Maj 2010 ![]() Začenjam z vrhuncem, ki navdaja s ponosom in daje upanje. Bilo je sredino popoldne, prvi dan, ko je bilo na blagajni Kinodvora mogoče dvigniti vstopnice za predavanje Slavoja Žižka z naslovom Zakaj se... Beri dalje ... |
- 0
- 1
- 2

»Rusija! Rusija! Vidim te, iz te svoje čudovite in prelepe daljave te vidim: siromašno, razpršeno in nedomače je v tebi;«














