Nahajate se: airBeletrina Monolog Kolumna Primož Karnar: Rus, beri ga in čudi se!
Primož Karnar: Rus, beri ga in čudi se! | Natisni |
Prispeval Taja Topolovec   
Sreda, 01 April 2009 20:12
Sreda, 1. april 2009
za_gogolja.jpg»Rusija! Rusija! Vidim te, iz te svoje čudovite in prelepe daljave te vidim: siromašno, razpršeno in nedomače je v tebi;«
»Kam drviš, Rusija, odgovori mi! Ne da mi odgovora.« (Gogolj, Mrtve duše)

Rusi ljubijo svojo domovino z neizrekljivim bremenom, kot je Čičikova bremenilo nenehno soočanje z neživimi ruskimi mužiki. Bolj kot bežijo od nje, bolj so nanjo navezani in bolj se zavedajo, kako svet Rusov ne razume.
Koliko mladih Rusinj in Rusov poznam, ki sovražijo aktualno oblast, nedemokratičnost, skorumpiranost, politično motivirane umore novinarjev, a tako neizmerno ljubijo Rus, da bi ubijali za to čustvo. Celota je nedoumljiva, pa vendar s spoznavanjem po koščkih in hranjenjem z borščem (prej nikoli nisem jedel rdeče pese!) korak za korakom spoznavam svet iskrenih mogočnežev.

V Gogoljevem času ni vladal razsvetljeni bivši KGB-jevec, ampak po krvi izvoljen car. V Rusiji sredine 19. stoletja ni bilo transibirske železnice, ampak trojke, katerih konji so vsak večer počivali v hlevu obcestne postojanke, potniki pa so poslušali gostilniške zgodbe. V veliki Rusiji takrat niso izvajali volitev v vseh enajstih časovnih pasovih, glas oblasti so prenašali zapozneli carjevi ukazi, ki pri – 50 °C niso potovali z golobi. Ruski narod pa še danes živi v gubernijskem mestu. N. N. Gogolj je ustvarjal podobo današnje Rusije v času, ko se je ruska literatura iz zadrte aristokratske Rusije s Puškinom šele prikazovala Evropi.

Kakšen je bil Gogoljev čas? Nikolajeva Rusija je bila predvsem čas reakcije po dekabristični vstaji (1825) in širjenja ter utrjevanja mej ruskega carstva. Svobodomiselni pesniki so v rusko literaturo vnašali motiv divje kavkaške narave in neukrotljivih kavkaških ljudstev, s katerimi so se srečevali na kazenskih vojaških ekspedicijah. Literatura je bila državniška zadeva – s cenzuro se je ukvarjal tudi car. Puškin ve, kako je pošiljati krilatice prijateljem v Sibirijo.

Gogolj je prijateljeval s Puškinom in njegovim krogom prijateljev, vendar idejno ni bil čistokrvni del tega kroga. Antireligiozne liberalne ideje naperjene proti carju so mu bile tuje, posvečen boj za svobodo in evropeizacijo zmotna idejna osnova za svoje delovanje. Bil je pisatelj, ki je v svojem ustvarjalnem razvoju zaničeval tisto, kar je napisal v svojem predhodnem ustvarjalnem obdobju. Ko je s Plaščem zdrsel v realizem, za ukrajinske pravljice in zgodbe, ki jih je prej pridno zbiral in ovekovečil v izrazito liričnem tonu, ni hotel več slišati. Ko je z Revizorjem šokiral ruska občinstva,  so bili njegovi začetki že pozabljeni, prav tako kot je hotel tudi komedijo čez nekaj časa pozabiti.

Z Revizorjem si je Gogolj postavil enega najbolj trajnih pomnikov, obenem pa sebe zapisal duhovnemu propadu. 'Uradni' domoljubni kritiki so zapisali uničujoče besede. Gogolja so ožigosali za nevarnega liberalca in bogokletnika, kar je zapriseženega pravoslavca in domoljuba neizmerno potrlo. Nikolaj Vasiljevič, kaj drugega ni bilo pričakovati! Revizorja je napisal, da bi razkrival slabosti posameznosti, kritiki pa so v njem brali omadeževanje celote. Njegova naivna pričakovanja so se sprevrgla v globoko razočaranje, ki ga je odšel blažiti v Evropo. Iz Zahoda je na Rusijo gledal kot celoto, jo neizmerno ljubil in klesal svojo umetniško idejo. V svoji zanesenjaški umetniški samozavesti je verjel, da bo spočel nekaj velikega, da je poklican postaviti Rusiji mogočen spomenik. Evropa, Puškin te ni videl, Gogolju pa si napisala Mrtve duše!

Grozljivo lep spomenik so Mrtve duše. Preračunljivi goljuf Čičikov, groteskni ruski podeželani in zanesenjaški lirski vložki. To je kombinacija, s katero Gogolj na čudno skladen način izpelje idejo o notranji ruski razsrediščenosti in kontradiktornosti. Rusije ne moreš ljubiti v vseh posameznostih, a ne moreš si kaj, da ne bi ljubil celote! Medtem ko je Revizor razdelil kritike na dva tabora, je ta strašni roman rusko družbo zedinil v mešani oceni. Kot kakšen postmodernistični roman je vsakemu taboru omogočal svoje branje. Liberalci so v njem brali ostro družbeno satiro, slovanofili so glasno pritrjevali prekipevajoči ljubezni do Rusije.

Rusija ostaja razsrediščena in kontradiktorna. A vendar se spreminja – Rusija Gogoljevih liričnih pasaž se izgublja, domovina je samo še izgovor za gnila jajca ruske sodobnosti, ki jih rojeva jara gospoda. Mladi povzpetniki so v ruski verziji nebrzdane egoistične požrešnosti povsem izgubili socialni čut, čeprav so razčetverjene pokojnine v času tranzicije njihovim staršem ukradle voljo do življenja. Če si ne moreš privoščiti jadranja v Sredozemlju in poleti samo životariš na svoji bedni dači v Podmoskovju, ješ šašlik, juho iz kislice in ajdovo kašo, si pozabljen. Seveda, vera v prvobitni ruski narod ostaja, saj nič ni izgubljeno, dokler ne umre. Tudi mrtve duše so živele na papirju.

__________________________________________________________

* Rusija v ruščini Gogoljeve dobe je bila Rus in ne Rossija (kot je sedaj)
** Občinstvo se je v Rusiji tudi vedno delilo na peterburško in moskovsko. Tu pa apeliram predvsem na specifičnost  dramskega dela, ki se, uprizorjeno, vedno znova prikazuje drugemu občinstvu.


Ruski fokus na Airbeletrini:

Taja Topolovec: Vse najboljše, Gogolj!
(Uredniška beseda, Fokus: Rusija, Airbeletrina)

Gogolj, kot ga še nismo brali v slovenščini
Prevod: Ana Monika Pirc, Opomba ob prevodu: Ana Geršak (E-branja, Fokus: Rusija, Airbeletrina)

Ana Geršak: ... v sodelovanju z naravo! (Recenzije, Fokus: Rusija, Airbeletrina)

Katja Pečnikar: Gogoljada v Peterburgu  (Fokus: Rusija, Airbeletrina)



 

Naključni prispevki:

Kako je z nami? Ob nemško-nemškem finalu nogometne lige prvakov

Nataša Kramberger | Petek, 24 Maj 2013

News image

Ne vem, kako je s pesniki, ki imajo radi nogomet, mogoče pa imajo oni še kaj domišljije na zalogi. Tukaj smo utrujeni od razvoja stvari, ki nam pobira veselje, radi bi govorili o igri, a težko fantazi...

Beri dalje ...

Motnje med pisanjem: o srednjeveških mačkah, Jonathanu Franzenu in spolni vzdržnosti

Aljoša Harlamov | Sreda, 22 Maj 2013

News image

Ko je Emir O. Filipović, asistent na oddelku za zgodovino Univerze v Sarajevu, pred dvema letoma v okviru svojega doktorskega dela brskal med srednjeveškimi rokopisi v dubrovniškem državnem arhivu, je...

Beri dalje ...

Veliki Gatsby se vrača

Manca G. Renko | Nedelja, 19 Maj 2013

News image

Pripadam zadnji generaciji, ki je morala za obvezno maturitetno čtivo pri angleščini prebrati Velikega Gatsbyja F. Scotta Fitzgeralda. Ko pomislim na maturo, se spomnim na vročino gimnazijske učilnice...

Beri dalje ...

Bili smo nič, bodimo vse!

Anej Korsika | Sreda, 15 Maj 2013

News image

»Že več mesecev gnijem doma. Življenja v Ljubljani si ne morem več privoščiti, služb ni, najemnine so drage. Prošnje pošiljam vsak dan, tudi v tujino, ampak povsod zahtevajo izkušnje. Ne vem, kaj me č...

Beri dalje ...

Hvalnica Evropi

Matjaž Zorec | Petek, 3 Maj 2013

News image

Najstarejša ter s kulturo, zgodovino, državništvom ter ostalimi hojladri cingljanji menda najbogatejša celinica, razprostrta od Gibraltarja do Peterburga, od irskega fleka do Turčije, pardon Krete, ro...

Beri dalje ...

gratis.karte@slovenia.si

Uroš Bonšek | Sreda, 24 April 2013

News image

Pred dobrim mesecem in pol me kliče, po glasu sodeč, gospa srednjih let. Rečem prosim. Ona reče pozdravljeni in zdrdra še nekaj na hitro, razumel nisem nič, razen imena vsem znanega paradnega konja sl...

Beri dalje ...

Leopardji čevlji ali Kdo ni bral protokola (pa bi ga moral)

Danaja Vegelj | Nedelja, 21 April 2013

News image

»Čeprav prihajam iz zelo 'milo in voda' družine, svoj obraz vsak večer temeljito očistim z odstranjevalcem ličil in si skrbno zmasiram obraz,« je v enem redkih intervjujev o osebnem stilu za The Sun l...

Beri dalje ...

Kako z novo davčno zakonodajo obvladati neobvladljivo umetnost?

Gabriela Babnik | Četrtek, 18 April 2013

News image

Pred časom me je doletelo srečno naključje, da sem se znašla na dveh rojstnodnevnih zabavah hkrati. Prva je potekala v stanovanju v središču Ljubljane, druga na periferiji. Med gosti v Ljubljani so bi...

Beri dalje ...

Ljubljana: nemogoče jo je spregledati?

Noah Charney | Petek, 5 April 2013

News image

Mesta si lahko (in tudi si) vzpostavijo vizualno identiteto z gradnjo ikonske, resnično veličastne zgradbe. Najvidnejši primer arhitekture kot mejnika je muzej Guggenheim Franka Gehryja v Bilbau, doko...

Beri dalje ...

Na robu in na dnu v slovenskih tovarnah

Miša Gams | Torek, 2 April 2013

News image

Čeprav smo v zadnjem četrtletju Slovenci pokazali, da v kritični politični situaciji znamo stopiti skupaj in pokazati zobe nepravičnosti in korupciji, bo pot na tem področju še trnova. Da bo poleg zam...

Beri dalje ...

O politični korektnosti

Nataša Kramberger | Sreda, 27 Marec 2013

News image

Politično korektnost, to mešanico čistunstva in hinavščine, so si politični svetovalci izmislili, ko je postalo jasno, da imajo mnogi politiki predolge jezike za svojo pamet. Da bi se izognili zadrega...

Beri dalje ...

Diskretni šarm birokracije

Katja Perat | Ponedeljek, 25 Marec 2013

News image

Piše se leto 2013 in slovenska intelektualna skupnost po dobrih desetih letih naraščanja trenda izseljevanja najbolj usposobljenih kadrov še vedno ni pripravljena povsem razumeti, da ima težave z be...

Beri dalje ...

Ni temne strani lune

Anja Skapin | Petek, 22 Marec 2013

News image

Še pomnite, kako je digitalni zapis zamenjal magnetnega in je zvok dobil povsem nove razsežnosti? Kar se mene tiče, se mi je razlika vtisnila globoko v spomin predvsem zaradi primerka, na katerem sem ...

Beri dalje ...

Erotična privlačnost ženske s knjigo

Aljoša Harlamov | Četrtek, 21 Marec 2013

News image

Vsi, ki živimo s književnostjo, smo po malem fetišisti. Včasih se ti v knjigarni kdo takole prikrade za hrbet in ti knjiga kar zleti z rok, ko s škrlatnim obrazom skočiš stran od polic. Če ste kdaj pr...

Beri dalje ...

Privatizacija kulture v Sloveniji?

Noah Charney | Petek, 15 Marec 2013

News image

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je v času prejšnje vlade predlagalo, da bi kultura prodajala samo sebe – umetniki in kulturni delavci naj bi prodali, kolikor le lahko na svetov...

Beri dalje ...

Kraljevina Norveška v očeh trpeče Slovenke: doživljajski spis

Ana Schnabl | Ponedeljek, 11 Marec 2013

News image

»Veš, majhen narod smo,« reče in žličko potopi v kapučino, z največjo natančnostjo spenjen tako, da se na površini oblikuje silhueta ljubke smrečice. S tem sklene moje poizvedovanje o narodni duši Nor...

Beri dalje ...

Javno: Izgubljene sledi

Ana Schnabl | Ponedeljek, 25 Februar 2013

News image

V zbirki esejev How to be Alone se ameriški pisatelj Jonathan Franzen sprašuje po tem, kar bi resnično moralo zanimati nas vse, še posebej tiste, ki zmrzujemo po različnih izdajah vseslovenskih vstaj ...

Beri dalje ...

Flurescentna bugenvilija ali organizirana potrata vojne

Gabriela Babnik | Sreda, 13 Februar 2013

News image

Leta 1968 je v Ameriki izšla knjiga The Report from Iron Mountain (Poročilo z Iron Mountaina) anonimnega avtorja. Šlo je za pamflet proti vojni oziroma za črnogledo jadikovanje nad njeno neizogibnostj...

Beri dalje ...

Pust. Noč živih bogov in duhovi prave politike

Izar Lunaček | Ponedeljek, 11 Februar 2013

News image

Ko sem bil majhen, pusta nisem preveč maral. Zdelo se mi je bedasto, da bi moral na določen dan v letu naokrog skakati zamaskiran – še posebej, ker sem se samemu sebi zdel čisto dovolj zanimiv, da se ...

Beri dalje ...

Ko študentka pri štiridesetih na rajžo gre ...

Miša Gams | Četrtek, 7 Februar 2013

News image

»Ste našli zaposlitev?« me je z upajočim nasmeškom na obrazu vprašala socialna delavka na zavodu za zaposlovanje, ko sem prišla po papir za odjavo. Zabrusila sem ji, da me je sram, da živim v državi, ...

Beri dalje ...

Kradoma iz New Yorka: o okusih

Peter Petkovšek | Sreda, 23 Januar 2013

News image

De gustibus non est disputandum, so dejali že stari Rimljani. A razlike med okusi so, poleg potencialnega jabolka spora, prav lahko tudi sprožilec zanimivih pogovorov in srečevanj različnih svetov. En...

Beri dalje ...

Beseda o ničevosti

Danaja Vegelj | Ponedeljek, 21 Januar 2013

News image

Umberto Eco je nekoč podrobno opisal občutke moža, oblečenega v preozke kavbojke: »Na koncu sem se na vsakem koraku zavedal, da nosim točno tiste hlače, čeprav ljudje navadno pozabimo, kaj nosimo. Š...

Beri dalje ...

Polje 900: Auguste in alegorija

Ignac Fock | Četrtek, 17 Januar 2013

News image

Vzajemni bibliografski sistem COBISS (Co-operative Online Bibliographic System & Services) je knjižnični informacijski sistem, ki ga je zasnoval Institut informacijskih znanosti Maribor (IZUM). Na nje...

Beri dalje ...

Lustrirati ali ne lustrirati: Hamlet kot postmoderni državljan

Izar Lunaček | Ponedeljek, 14 Januar 2013

News image

Ljubljanska Drama v zadnjem letu izkazuje močan čut za politično aktualne predstave. Lanska uprizoritev Brechtove klasike (v koprodukciji s Cankarjevim domom in Mariborom 2012) Ustavljivi vzpona Artur...

Beri dalje ...

Erotika in politika: Zaljubljenost je razburljivejša od zakona, revolucija zanimivejša od oblasti

Izar Lunaček | Torek, 1 Januar 2013

News image

Pred kratkim sem v Mladini prebral odlično analizo protivladnih protestov Marcela Štefančiča mlajšega. Za razliko od večine, ki pomanjkanje konkretnih zahtev protestnikov vidi kot težavo, vztraja, d...

Beri dalje ...

Mi smo odveč

Manca G. Renko | Petek, 14 December 2012

News image

(…)   Izgubljena generacija je tudi ena prvih, ki ji ni uspelo oblikovati niti ene subkulture, ki bi si jo bilo vredno zapomniti. Potreba po tem, da bi se jasno razlikovali od drugih – tudi od svoji...

Beri dalje ...

Uvod v apokalipso kapitalizma

Dejan Steinbuch | Torek, 27 November 2012

News image

Kapitalizem se je eshatološko izčrpal in obstal v purgatoriju negotovosti in strahu pred prihodnostjo. Stanje, ki bi mu v hegeljanskem jeziku dejali »apokaliptizem«, bolj lirično imenujem »slutnja«, č...

Beri dalje ...

Kradoma iz New Yorka: O zvokih

Peter Petkovšek | Četrtek, 8 November 2012

News image

Pred nekaj dnevi sem si zadovoljno česal namišljene brčice in se kot mali Belgijec navduševal nad lastnimi sivimi celicami. Zakaj? Končno mi je uspelo razvozlati primer skrivnostnega zvoka, ki me je z...

Beri dalje ...

James Bond: Mož dvajsetega stoletja sreča enaindvajseto

Katja Perat | Petek, 2 November 2012

News image

David John Moore Cornwell se je angleški obveščevalni službi kot zasliševalec pridružil leta 1950 v Avstriji. Leta 1952 se je vrnil v Anglijo, kjer je za MI5 med pripadniki skrajno levičarskih skupin ...

Beri dalje ...

Samo ljubezen

Danaja Vegelj | Ponedeljek, 29 Oktober 2012

News image

Iz namišljenega dialoga, ki se včasih odvija v moji glavi: »Česa te je strah, ženska?« Odgovor, resen in, kar je še huje, resničen: »Ljudi z necenzuriranim jazom in vseobsegajočim srcem.« Preveč ljube...

Beri dalje ...
  • 0
  • 1
  • 2
prev
next
Kategorije: Kolumna

Prihajajoči dogodki:

Na tapeti:

Kako je z nami? Ob nemško-nemškem finalu nogometne lige prvakov

News image

Ne vem, kako je s pesniki, ki imajo radi nogomet, mogoče pa imajo oni še kaj domišljije na zalogi. T...

Motnje med pisanjem: o srednjeveških mačkah, Jonathanu Franzenu in spolni vzdržnosti

News image

Ko je Emir O. Filipović, asistent na oddelku za zgodovino Univerze v Sarajevu, pred dvema letoma v o...

Moje nagrade: Župančičeva nagrada

News image

            Igrali smo nogomet in nenadoma so...

Med prividom in resničnostjo (Bernardo Carvalho: Devet noči: brazilski roman)

News image

Kot nam sporoča prevajalka in avtorica spremne besede, imajo romani brazilskega pisatelja in novinar...

Veliki Gatsby se vrača

News image

Pripadam zadnji generaciji, ki je morala za obvezno maturitetno čtivo pri angleščini prebrati Velike...

prev
next

Air kanal:

NOVO V PROJEKTORJU

Zbrani posnetki branj z Dnevov poezije in vina ...

Kategorije: Air kanal

Prijava na email novičke:

Povej naprej ali se prijavi na RSS obveščanje:

Facebook MySpace Twitter Digg Delicious Google Bookmarks RSS Feed