| Andrej Nikolaidis: Detektivi | | Natisni | |
| Prispeval Dijana Matkovič |
| Četrtek, 16 Oktober 2008 21:24 |
Četrtek, 16. oktober 2008![]() So filmi, o katerih lahko povemo vse najslabše še preden se začne snemanje. Tako kot napovedane katastrofe, tako kot celuloidni zločini proti človeštvu, obstajajo filmi, katerih obstoj je treba zatreti v kali. Guy Ritchie snema svojo “originalno in inovativno” verzijo Sherlocka Holmesa. Rečeno je, da bo to akcijski film. Predvidevamo lahko, da bo Holmesova boksarska preteklost, ki jo Doyle diskretno vleče skozi pripoved o svojem detektivu, postavljena v ospredje. Namesto detektiva, ki razmišlja, namesto popolne logične mašine, bomo dobili detektiva, ki udarja. Da bi pojasnil, zakaj napovedano intervencijo v Holmesa pričakujem s takšno nestrpostjo, je najprej nujno pojasniti, zakaj menim, da detektivske zgodbe spadajo v skupino zgodb o Apokalipsi. Če je namen zgodovine napredek, potem je za vernike napredka Apokalipsa najstrašnejši možen scenarij: trenutek, ki bi razkril, da je bila njihova vera nič. Če je vse bilo in bo zaradi napredka in boljše prihodnosti, potem konec sveta, kot dejanje, ki ukinja možnost napredka (in možnost vseh možnosti), obenem pomeni tudi, da človeška zgodovina ni imela smisla. Bog je vendarle koncept, ki preprečuje “potonitev preteklosti v nečem, kar je enostavno minilo – in če ni spomina, niti ni obstajalo,“ piše Peter Sloterdijk v »Jezi in času”. Bog je ogromen arhiv, v katerem so shranjene vse že povedane (in nič manj pomembno: nepovedane) zgodbe; on zagotavlja resnični, končni kontekst, zatira tostransko vladavino nihilizma substance, ki ima dva različna pomena v dveh različnih kontekstih; on zagotavlja pravilno tolmačenje. Želja po apokalipsi je zanesljiv pokazatelj odsotnosti vere: gre za nesposobnost živeti z anksioznostjo, ki jo neizogibno prinaša pričakovanje konca, ki nas bo končno oskrbel z razpletom in pojasnilom (da ne govorimo o anksioznosti pričakovanja odgovora na vprašanje: ali sploh obstaja razplet in obrazložitev; anksioznosti, ki raste, s tem ko se bližamo odgovoru, ko postaja vse bolj jasno, da je mesto za odgovor prazno). Ko hrepenimo po Apokalipsi, pravzaprav želimo daljinski upravljalnik, da bi lahko pritisnili gumb Fast Forward, s katerim bomo lastno življenje in preteklost kot kakšno napeto kriminalko prevrteli na sam konec, ker se več ne moremo upirati potrebi, da bi čim prej izvedeli, kdo je storil zločin. V apokaliptičnem žanru ima Bog isto vlogo, kot jo imata pri Arthurju Conanu Doylu in Agathi Christie Holmes in Poaro. In obratno: zato je detektivski žanr par excellence apokaliptična pripoved. Bog na koncu zbere vse v zločin vpletene (zločin, ki ni nič drugega kot zgodovina, vse vpletene, ki niso nič drugega kot človeštvo – vsi živi in vsi mrtvi), pojasni vlogo vsakega akterja posebej, odkrije skrite motive in namene, osvobodi nedolžne, zaznamuje krive, odkrije resnico in smisel vsakega navidez nesmiselnega dejanja, vsakega akterja. Ko Holmes, Poaro in Bog končajo, nobena naknadna interpretacija več ni možna. Ali nimata Holmes in Poaro navsezadnje vsaj dva Božja atributa: nezmotljivost in vsevednost? Kaj drugega počneta, kot to, da prinašata Apokalipso? Kaj ne razkrivata zločina, ne dvigata zavese z njega? Ali apokalipsa ne zagotavlja smisla usode posameznika v zgodovini? In, ali detektiv ne odkriva smisla zločina v zgodbi? Travmatično dejanje, naj bo to uboj ali življenje, bo vključeno v simbolični red šele z zadnjo intervencijo detektiva, oziroma Boga. Detektivski žanr računa na našo gotovost, da bo detektiv na koncu razsvetlil zločin in “vse pojasnil”. Na isti predpostavki sloni religija: na našem prepričanju, da bo Bog na koncu vse “postavil na svoje mesto”. Seveda: na začetku je vse na svojem mestu. Na začetku ima vse smisel. Kar detektiv in Bog počneta je, da omogočata, da ima to smisel tudi za nas. Ker je že od začetka vse tu, pa sami nekaj spregledamo: ne uspemo (u)videti. Bil sem slep, zdaj vidim … je stavek, ki ga z enako prepričljivostjo izgovarja človek, ki je spoznal Boga in resnico, kot človek, ki mu je detektiv ravnokar pojasnil vse dogajalne okoliščine, ki so ga begale. Vedno se izkaže, da je ključ v detajlu. Nek kozarec je bil razbit; neko stopalo je bilo narobe odtisnjeno v pesek; neka zofa je bila obrnjena k napačnemu oknu. Zahvaljujoč temu detajlu bo detektiv rešil primer. Bog je v detajlih: kaj v tem primeru ta rek pomeni? Holmes in Poaro prispeta na kraj zločina. To je mizanscena, ki jo je postavil morilec: vrsta napačnih sledi, ki govorijo napačno zgodbo in skušajo detektiva speljati na napačno pot. Delo detektiva je, da v zgodbi, ki mu jo pušča morilec, najde nepopolnost, neko napako, sled, ki jo je morilec narobe postavil. Resnično: izkaže se, da je bil en detajl napačen. Ta detajl bo detektiva privedel do resnice: ta detajl, zaradi katerega zločin ni popoln in ne more ostati nekaznovan – ta detajl dokazuje obstoj Boga. Namesto da bi videl »znamenje«, in na osnovi njega pognal interpretativni mehanizem, ki bi dokazal, da obstaja nekaj višjega, popoln zločin, neka celovita zgodba, ki bo vse razjasnila, detektiv opazi znamenje, ki nima smisla; opaža presežek, tisto kar štrli iz celote in sporoča, da je le-ta lažna. Detektiv najde znamenje nepopolnega zločina. Kontingenca je človeška; mi se ukvarjamo z naknadno izgradnjo reda. Razodetje je božje. Bog in klasični detektivi odkrivajo odstopanje od reda. Borges, ljubitelj detektivskega žanra, piše, da “je književnost lahko definirana z občutkom za bližino razodetja, ki se v bistvu ne zgodi”. Borgesova definicija književnosti je globoko freudovska: književnost je, kot tudi sicer vsa kultura, naša reakcija na “radikalno nečloveško dimenzijo, ki je vezana na samo človeško stanje.« V tem smislu je detektivska zgodba resnično paraliterarni žanr. Ker se v detektivskem žanru, kot smo ugotovili, razodetje res zgodi. Od tu naše popolno zadovoljstvo ob koncu detektivske zgodbe. Od tu tudi nezmožnost (vsaj ne uspešnega) radikalnega poseganja v smislu spremembe in ponovne iznajdbe konvencij tega žanra. Umetniški poseg vanj je usojen na neuspeh: kdo želi detektivko, v kateri detektiv na koncu ne uspe razsvetliti zločina? Detektivski žanr, in to je njegova najgloblja resnica, nam ne nudi estetskega, temveč eksistenčno zadovoljstvo. -- Prevedla: Mateja Druškovič Povezave: - Andrej Nikolaidis: Stvari, ki manjkajo (kolumna, Airbeletrina) |
Naključni prispevki: |
O volitvahManca G. Renko | Torek, 13 December 2011 Spoznanje o občem brezupu naroda v zavest nikoli ne zareže s tolikšno ostrino kakor v predvolilnem času. Vidimo, kako se mediji pred našimi očmi v poplavi trivialnih afer utapljajo v lastnem znoju,... Beri dalje ... |
Polica-(S)povednica: Teža prvega septembraManca G. Renko | Četrtek, 29 September 2011 Samo en datum v letu zame ni le navaden dan, ampak mi v spomin prikliče okuse, ki sem jih imela v ustih, vonje, ki sem jih vsrkavala, ter oblačila, ki sem jih nosila. Samo en datum je, ki me spominja ... Beri dalje ... |
SLOVO IN-TE-LEK-TU-AL-CAAljoša Harlamov | Četrtek, 15 September 2011 Jst sm intelektualc (Inteligenca v 21. stoletju) Danes upam pri polni zavesti in pred pričami povedati, da sem intelektualec. Tudi večkrat ponoviti, če je treba. To je … hm, recimo temu vendarle kar ... Beri dalje ... |
Napad 120IQ ženske-intelektualkeAljoša Harlamov | Torek, 24 Maj 2011 Obrez nogomet komentira kot kak blesav inštruktor aerobike: Messi, Messi, Messi. Odkašljam se in malo spijem. Čakam. Obstaja tip moških, ki ob spremljanju nezanimivega nogometa ne zna drugače, kot da ... Beri dalje ... |
Na črno-belih tirnicahAnej Korsika | Četrtek, 12 Maj 2011 ![]() Skozi okno vagona razmišljam o Chicagu. Ime ni tako samoumevno, da bi ga takoj uvrstili v ligo New Yorka, Londona, Šanghaja, Moskve in drugih svetovnih metropol. Vendar nedvomno spada prav tja. Z ... Beri dalje ... |
PomladnaTjaša Razdevšek | Četrtek, 7 April 2011 Sonce je v mestu in mesto je v soncu. Zadnje čase se vse vrti okoli potovanj in selitev na tuje. Mene pa vznemirja občutek, da že nekaj časa nisem napolnila svoje bisage in šla po vtise, po priložnost... Beri dalje ... |
Bralka z rezervne klopi: Finžgar, Dolenc in HočevarBarbara Pešut | Ponedeljek, 21 Marec 2011 ![]() Če kdaj v mešani družbi pogovor nanese na moško-ženske odnose, vedno zagovarjam ženske. Taka sem. Priznam pa, da rada kdaj pokukam tudi na moško stran in to se je tokrat manifestiralo tako, da sem ... Beri dalje ... |
Atlas še drži svet v rokah?Tjaša Razdevšek | Torek, 8 Marec 2011 ![]() Nemalo Slovenk in Slovencev se je s Tahrirja že vrnilo z malhami nabranih vtisov, zvončkljavih spominov, pisanimi rutami muzejskih zgodb in sfinginih ugank začetka civilizacije. Razmišljam, kako sva s... Beri dalje ... |
Bralka z rezervne klopi: Utopija, Prihodnjič in Zgodba o OBarbara Pešut | Ponedeljek, 21 Februar 2011 Svobodo težko definiram zlasti zdaj, ko se mi hendikep neprestano potika nekje pod nogami. Saj jo izluščim, kakšno jedrnato misel o tem, kaj vse svoboda zame je, pa tudi kaj vse ni, a v tej silni množ... Beri dalje ... |
FridaTjaša Razdevšek | Ponedeljek, 24 Januar 2011 ![]() Zadnja novembrska sobota. Truma Slovencev na poti na Dunaj. Slovenski avtomobili in avtobusi na Frido. Vsi na Frido. Evforija, ki jo povzroči razstava ene najslavnejših mehiških slikark. Frida Kahl... Beri dalje ... |
Bralka z rezervne klopiBarbara Pešut | Ponedeljek, 17 Januar 2011 ![]() Že dolgo nisem bila v knjižnici. Je več razlogov, takih tečnih, o katerih ne maram pisati, a sem si rekla, da je morda dovolj in si enkrat že napišem v obraz, zakaj sem opustila to sladko navado. Dos... Beri dalje ... |
IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Kozmopoliti vs. NarodnjakiAljoša Harlamov | Torek, 28 December 2010 ![]() V hiši Velikega Brada je drugi dan šova prišlo do prvega frontalnega spopada. Vsi tisti, ki ste za ceno zgolj enega evra na teden pridobili 24-urni dostop, ste imeli kaj videti! Povsem v nasprotj... Beri dalje ... |
IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Intelektualec = marginalecAljoša Harlamov | Ponedeljek, 22 November 2010 ![]() Spoštovani g. A. Harlamov, najprej naj vas v imenu našega društva lepo pozdravim in pohvalim vašo kolumno. Končno! Zares, bil je že skrajni čas, da se nekdo loti pisanja tudi o naših križih in tež... Beri dalje ... |
Kako smo volili župane (in se pri tem celo smejali)Manca G. Renko | Četrtek, 4 November 2010 ![]() Nobena stvar me ne razveseli bolj od volitev, naj gre za državnozborske, evropske ali lokalne. Res je, da imam slednje najraje, žal mi je stavka delavcev javne televizije letos zagodla in zaradi omeje... Beri dalje ... |
Ali ste intelektualec? – REŠITE TEST!Aljoša Harlamov | Ponedeljek, 25 Oktober 2010 Z vprašanjem kdo ali kaj je intelektualec se človek navadno sreča v obliki: Ali sem intelektualec? Če ne prej, pa – kot nam veselo izpričujeta sodobna slovenska romaneskna produkcija in hollywood... Beri dalje ... |
IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Kako se je minister Golobič odločil rešiti svet pred humanistikoAljoša Harlamov | Ponedeljek, 4 Oktober 2010 Inovativna shema sofinanciranja doktorskega študija je presenečenje samo za nekoga, ki je bil zadnjih nekaj let globoko v intelektualni komi. Na njej ni nič naključnega, niti to, kako brezsramno na ... Beri dalje ... |
Vinogradi v septembruAndraž Polič | Sreda, 29 September 2010 Še zadnji memento junijskih dni pred počitnicami v domovini in potem sledimo tekočim dnevom. Preden smo prilepili gume na vroč asfalt do Ljubljane, se je zgodilo pesniško slovo od ambasadorja Franc... Beri dalje ... |
Literati in poeti, ki jezik ohranjajo resničenManca G. Renko | Ponedeljek, 27 September 2010 Ponovno lahko napišem, da je pisanje garanje, in nejeverne o tem, če nihče drug, nedvomno prepriča Jonathan Franzen, ki je svoj zadnji roman Freedom (Svoboda) neprekinjeno pisal devet let. Na trenut... Beri dalje ... |
Mlada koruzaAndraž Polič | Ponedeljek, 6 September 2010 ... zazvonil je telefon! Bila je Cat, ki mi je navdušujoče razlagala o domači bio zelenjavi kolega Vojte, naprodaj kar med knjigami kavarnice Šejkspir. In še kozji sir, jajčka ter kravje mleko ... s... Beri dalje ... |
Na naših avtobusih (še) ni teofilovGoran Vojnović | Ponedeljek, 30 Avgust 2010 ![]() Pred dnevi je tudi pri nas zaokrožila novička, da se je Teofil Pančić, malosrbski kolumnist, literarni teoretik in še vse kaj hujšega, po lastni krivdi znašel sredi miroljubne Velike Srbije v Zemunu, ... Beri dalje ... |
Smrt neke civilizacijeManca G. Renko | Ponedeljek, 23 Avgust 2010 Medtem ko se (samooklicana) strokovna javnost že nekaj tednov vzemirja zaradi nagrade za življenjsko delo, ki jo bo na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah prejel Nizozemec Rem Koolhass, si vest... Beri dalje ... |
Pisma iz praških kavarn: Vročinske mrzliceAndraž Polič | Sreda, 28 Julij 2010 Kje sem, kdo sem, kaj sem?, pa še kaj bi se lahko vprašal, če bi imel silo, ko je temperatura v senci presegla še znosno delovanje nevronskih mrež in mi je spet postalo jasno, da je Hegel za Fenomenol... Beri dalje ... |
Vse nogometne pravljiceManca G. Renko | Torek, 13 Julij 2010 Najočitnejše stvari so najbolj skrite. Tako je bilo vsaj z nastajanjem te kolumne. Nešteto idej za pisanje sem že imela v glavi, pa sem jih vedno znova ovrgla, češ da so preveč banalne, pretenciozne, ... Beri dalje ... |
PISMA IZ PRAŠKIH KAVARN (junij)Andraž Polič | Ponedeljek, 28 Junij 2010 ![]() Spet nazaj v zračni luki: mislim, da se »on the air« nisem oglašal že od začetka pomladi oz. od svetovnega dne poezije, zato bom tokrat zgostil nekaj praškega dogajanja, ki se je odvijalo v teh meseci... Beri dalje ... |
O nedotakljivosti slovenskih klasikovManca G. Renko | Četrtek, 17 Junij 2010 Misliti mi je dalo deset kratkih recenzij, ki sem jih prebrala v majski številki enega izmed najboljših časopisov, nemškem tedniku Die Zeit. To niso bile povsem navadne recenzije, kakršne lahko beremo... Beri dalje ... |
Kolumna: Literatura med poveličevanjem in preziromManca G. Renko | Četrtek, 20 Maj 2010 ![]() Začenjam z vrhuncem, ki navdaja s ponosom in daje upanje. Bilo je sredino popoldne, prvi dan, ko je bilo na blagajni Kinodvora mogoče dvigniti vstopnice za predavanje Slavoja Žižka z naslovom Zakaj se... Beri dalje ... |
Andraž Polič: Svetovni dan poezijeAdministrator | Torek, 6 April 2010 ![]() Kavarniška pisma iz Prage Sreda, 7. april 2010 Sobota na pomladno enakonočje je pričarala toplo vzdušje v parku Kampa pri Karlovem mostu. V velikem šotoru na zelenici so zbijali šale mla... Beri dalje ... |
Irena Novak Popov: Razmišljanje o slovenski književnosti v sosednjih državahAdministrator | Sobota, 27 Marec 2010 ![]() Nedelja, 28. marec 2010 V začetku letošnjega marca se je nacionalna televizija posvetila zdaj že svetovno priznanemu tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju – najprej v nedeljskem intervjuju z Ladom Am... Beri dalje ... |
Glorjana Veber: »Amplitudni pesnik«Lena Vastl | Ponedeljek, 1 Februar 2010 ![]() Ponedeljek, 1. februar 2010 Vsaka umetniška generacija ima svoje območje željenega razmišljanja, kjer vre njeno umetniško vprašanje, ki je smer in rešitev h... Beri dalje ... |
Proti februarju: KanadaAdministrator | Nedelja, 17 Januar 2010 ![]() Taja Topolovec Ponedeljek, 18. januar 2010 »Winter. Time to eat fat and watch hockey.« (Margaret Atwood, February) Zimsko odeti, z dvojnimi pari rokavic, tipkovnico pod roko ... Beri dalje ... |
- 0
- 1
- 2


















