| Matej Bogataj: Podmizno založništvo | | Natisni | |
| Prispeval Dijana Matkovič |
| Sobota, 07 Junij 2008 22:22 |
Sobota, 7. junij 2008![]() Kako smo bili naivni kakšnih dvajset let nazaj! Začelo se je govoriti o založništvu in trgu, kot o obetu in rešitvi, mi pa smo mislili, da bodo iz megličastih močvirij na vzhodu in izpod vršacev, iz okolice solin, iz vinorodnih goric in sploh od povsod kar naenkrat vzniknili pisci, nov strumen ponosen rod, vmes tudi takšni z občutkom za žanr, ki bodo prevetrili zatohlost in epigonskost modernizma, njegovo akademsko vzvišenost in zmanjšano komunikativnost, ki jo bo Trg zavrnil – šlo je za eno tistih abstrakcij, kot je Bralec; ali pišeš zase ali za Bralca, je bila takrat ključna dilema. Trg, ki bo sprostil dolge čakalne vrste za subvencije, te so dajali takrat posameznim naslovom, in nekateri starejši kolegi so vzeli dopust, da so avgusta pisali priporočila za subvencije Ministrstva - pogosto tudi fiktivna, preden so bile knjige sploh napisane ali začete, bolj prefrigani in vešči avtorji so namreč začeli pisati šele potem, ko so že dobili odobreno subvencijo, in to tisto med prijavljenimi knjigami, ki jo je dobila. Druga velika tema je bila namizno založništvo, fleksibilne male založbe, kar naenkrat se je namesto pretipkovanja in krtačnih odtisov, namesto svinčenih črk in korektur s svinčnikom ob robovih, ki jih je potem nekdo vnašal, pogosto tudi napačno, in si potem delal korekture korektur in tako v nedogled, pojavila tehnologija, zdelo se je, da je mogoče knjigo skoraj preliti iz diskete na papir – in seveda, mi vsi navdušeni, nič več čakanja, skrajšan korak od ideje do bralca, hitri novi svet, krasni novi svet. Smo pa spregledali, da nas je – Trubar bi rekel 'lubih Slovencev' – čisto premalo za knjižni trg in njegovo delovanje, kvečjemu nas je za malo večjo tržnico. Zdelo se nam je, da so vsi tisti vzkliki kopitarjev, takšnih, ki se spoznajo na čevlje in žeblje, na kaj drugega pa skoraj ne, da je knjiga čevelj, citiram dobesedno izjavo enega drznih znanilcev sprememb, in so potem pokupili, likvidirali in potem razprodali monopolistu večino slovenskih založb, zdelo se nam je, da so to ekscesi. In so taisti res pobrali šila in kopita in šli privatizirat bolj profitabilna področja. Zdelo se nam je, da je naključje, da je delovanje malih privatnih založb dosledno vodilo v bankrot ali v kriminal, kar se ne izključuje; ne bom pozabil možička, ki je zbiral in objavljal nagrajence vseh vrst in jih vsiljivo tiskal na plakatih, ko sem prišel po avtorski izvod v njegovo pisarno, pa si je najprej z roko zakril glavo in obraz, verjetno je bil proti koncu že tako vajen dobivati batine, da je pričakoval samo še to. No, seveda mi je bil dolžan tudi honorar, ampak takrat sem prišel res samo po knjigo. Zakaj sploh ponavljati to staro, žalostno zgodbo o slovenskem založništvu? Ker je na prvi pogled fascinanten podatek, da je bilo letos na NUK-ovem izpisku, ki smo ga dobili člani žirije za kresnika, kar okoli 120 izdaj prijavljenih in prepoznanih kot roman, kar je približno tretjina več kot lani. Slovenski roman je v vrhunski formi, nagrada kresnik, ki si je zadala za namen promocijo romana vizavi kratkim zgodbam, je dosegla svoj namen, vse to bi lahko vzklikali, evforično, če ne bi spiska 'pokrili' s konkretnimi knjigami. Srednješolske izdaje, prozni fragmenti anekdotičnega značaja z ilustracijami in/ali fotografijami, kratke zgodbe, izdaje, ki nikakor ne zadovoljujejo še tako nizkih kvantitativnih kriterijev in v katerih je objavljena proza krajša od vsakršnih zahtev za novelo, ob vsem tem pa še veliko število knjig za otroke in mladostnike - kar je sploh presenetljivo, saj bi z lastno uvrstitvijo med mladinsko literaturo verjetno imeli več bralcev. Da ne izhaja vse to iz njihovega prepričanja, da je pisanje za mularijo kaj manj cenjeno in je potem treba samo počakati na delovanje nagrad Večernica in Desetnica, da bo njihov vpliv končno izničil prevelikega kresnikovega? Vendar pa me je k pisanju bolj spodbudila kvaliteta in oblika pretežnega dela romanesknega korpusa. Res gre za delovanje trga, ki se kaže kot tržnica v najbolj kičasti in kramarski varianti, za podmizno in provizorično založništvo, vse pa še naprej na račun avtorja, pa tudi v škodo izvirni prozi, ki lahko naključnega bralca s svojo podobo samo odvrne. Očitno je namreč, da izide veliko število knjig brez najbolj osnovnih sodelavcev, že pri oblikovanju in prelomu imamo občutek, da ga je nekdo, ki pozna tiskarja, naredil na hitro in doma, brez izkušenj, manjka lektura. Še bolj pa uredniško delo; se spomnim, da je bila pri nekdaj cenjeni žanrski zbirki pri založbi Kmečki glas zaposlena cela vrsta že takrat in tudi še danes uglednih urednikov, Branko Gradišnik, Andrej Blatnik pa še kdo, ki so avtorjem naivcem in piscem ljubiteljem svetovali, predlagali skrajšave in zgostitve, tudi kadar je šlo za spominsko ali večerniško pisanje. Danes pa nič, med romani se pojavljajo modrovanja in razglabljanja, širine in preskoki, prav smešne in včasih tudi precej mučne napake pri karakterizaciji, vse je ena sama kolobocija in slabo prepisovanje žajfničnih klišejev, z vsem patosom, ki gre zraven, in morda bi morali tudi pri nas končno podeljevati nagrado za najbolj štorast opis fuka - letošnjega favorita, prekmursko profesorico, že imam. Hočem reči, da kvantiteta ni prešla v kvaliteto, obratno. Zgodila se je demokratizacija založništva, neslutena razširitev tistih, ki lahko pridejo do knjige, do bibliografske enote, podobno kot z izbruhom malih televizij vsak prav warholovsko dobi svojih pet minut slave, samo da je ta postala za kritičnega gledalca vse bolj podobna popolni blamaži in pogovejanju, ponižanju in guncanju afen. Tem ljubiteljem h knjigi pogosto pomagajo ljudje, ki o branži nimajo pojma, niti o žanrskih določitvah niti o čem drugem, zato tudi takšne razlike v pogledih na to, kaj je in kaj ni roman med njimi, prijavitelji in žirijo. Distribucija je pa sploh katastrofa, kar nekaj založb, ki imajo po blizu deset naslovov, ni poslalo tudi sicer težko dostopnih izvodov, pa tudi sicer knjige niso prisotne v knjigarnah, sem šel prav pogledat. Vse to pomeni, da natisnejo verjetno samo toliko izvodov, kolikor jih dobi avtor in nekaj za knjižnice, verjetno avtorji tudi 'sodelujejo pri finančnem riziku', kot se je temu reklo včasih, torej ne samo, da se odpovejo honorarju, morda za začetek celo kaj doplačajo, potem pa iz tega ni nič. Pa imamo kar naenkrat paradoks; knjige, ki jih skoraj nihče ne more prebrati, pa je boljše tako, kot da bi jih kdo. Da se v podobno podmizno založniško past ujame tudi kakšen profiliran avtor, dokazuje citat iz romana Franja Frančiča Izgubljeni jutri : »Štiriindvajset naslovov knjig je bilo za mano, sedem knjig za otroke pri istem založniku, ki mi je plačal dve povprečni plači za sedem knjig, on pa se je, gospod, prevažal okoli v limuzini. Bili so to eni in isti tipi, ki so se drenjali pri koritu, razni ritolizci, brezobzirni, pokvarjeni, požrešni do amena.« Vendar pa je to že zgodba o tem, kako profesionalni pisci postajajo vse bolj ljubitelji, kako izginja poklic pisatelja, vse pa zaradi finančnih nesorazmerij, o kateri pa kdaj drugič. -- |
Naključni prispevki: |
O volitvahManca G. Renko | Torek, 13 December 2011 Spoznanje o občem brezupu naroda v zavest nikoli ne zareže s tolikšno ostrino kakor v predvolilnem času. Vidimo, kako se mediji pred našimi očmi v poplavi trivialnih afer utapljajo v lastnem znoju,... Beri dalje ... |
Polica-(S)povednica: Teža prvega septembraManca G. Renko | Četrtek, 29 September 2011 Samo en datum v letu zame ni le navaden dan, ampak mi v spomin prikliče okuse, ki sem jih imela v ustih, vonje, ki sem jih vsrkavala, ter oblačila, ki sem jih nosila. Samo en datum je, ki me spominja ... Beri dalje ... |
SLOVO IN-TE-LEK-TU-AL-CAAljoša Harlamov | Četrtek, 15 September 2011 Jst sm intelektualc (Inteligenca v 21. stoletju) Danes upam pri polni zavesti in pred pričami povedati, da sem intelektualec. Tudi večkrat ponoviti, če je treba. To je … hm, recimo temu vendarle kar ... Beri dalje ... |
Napad 120IQ ženske-intelektualkeAljoša Harlamov | Torek, 24 Maj 2011 Obrez nogomet komentira kot kak blesav inštruktor aerobike: Messi, Messi, Messi. Odkašljam se in malo spijem. Čakam. Obstaja tip moških, ki ob spremljanju nezanimivega nogometa ne zna drugače, kot da ... Beri dalje ... |
Na črno-belih tirnicahAnej Korsika | Četrtek, 12 Maj 2011 ![]() Skozi okno vagona razmišljam o Chicagu. Ime ni tako samoumevno, da bi ga takoj uvrstili v ligo New Yorka, Londona, Šanghaja, Moskve in drugih svetovnih metropol. Vendar nedvomno spada prav tja. Z ... Beri dalje ... |
PomladnaTjaša Razdevšek | Četrtek, 7 April 2011 Sonce je v mestu in mesto je v soncu. Zadnje čase se vse vrti okoli potovanj in selitev na tuje. Mene pa vznemirja občutek, da že nekaj časa nisem napolnila svoje bisage in šla po vtise, po priložnost... Beri dalje ... |
Bralka z rezervne klopi: Finžgar, Dolenc in HočevarBarbara Pešut | Ponedeljek, 21 Marec 2011 ![]() Če kdaj v mešani družbi pogovor nanese na moško-ženske odnose, vedno zagovarjam ženske. Taka sem. Priznam pa, da rada kdaj pokukam tudi na moško stran in to se je tokrat manifestiralo tako, da sem ... Beri dalje ... |
Atlas še drži svet v rokah?Tjaša Razdevšek | Torek, 8 Marec 2011 ![]() Nemalo Slovenk in Slovencev se je s Tahrirja že vrnilo z malhami nabranih vtisov, zvončkljavih spominov, pisanimi rutami muzejskih zgodb in sfinginih ugank začetka civilizacije. Razmišljam, kako sva s... Beri dalje ... |
Bralka z rezervne klopi: Utopija, Prihodnjič in Zgodba o OBarbara Pešut | Ponedeljek, 21 Februar 2011 Svobodo težko definiram zlasti zdaj, ko se mi hendikep neprestano potika nekje pod nogami. Saj jo izluščim, kakšno jedrnato misel o tem, kaj vse svoboda zame je, pa tudi kaj vse ni, a v tej silni množ... Beri dalje ... |
FridaTjaša Razdevšek | Ponedeljek, 24 Januar 2011 ![]() Zadnja novembrska sobota. Truma Slovencev na poti na Dunaj. Slovenski avtomobili in avtobusi na Frido. Vsi na Frido. Evforija, ki jo povzroči razstava ene najslavnejših mehiških slikark. Frida Kahl... Beri dalje ... |
Bralka z rezervne klopiBarbara Pešut | Ponedeljek, 17 Januar 2011 ![]() Že dolgo nisem bila v knjižnici. Je več razlogov, takih tečnih, o katerih ne maram pisati, a sem si rekla, da je morda dovolj in si enkrat že napišem v obraz, zakaj sem opustila to sladko navado. Dos... Beri dalje ... |
IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Kozmopoliti vs. NarodnjakiAljoša Harlamov | Torek, 28 December 2010 ![]() V hiši Velikega Brada je drugi dan šova prišlo do prvega frontalnega spopada. Vsi tisti, ki ste za ceno zgolj enega evra na teden pridobili 24-urni dostop, ste imeli kaj videti! Povsem v nasprotj... Beri dalje ... |
IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Intelektualec = marginalecAljoša Harlamov | Ponedeljek, 22 November 2010 ![]() Spoštovani g. A. Harlamov, najprej naj vas v imenu našega društva lepo pozdravim in pohvalim vašo kolumno. Končno! Zares, bil je že skrajni čas, da se nekdo loti pisanja tudi o naših križih in tež... Beri dalje ... |
Kako smo volili župane (in se pri tem celo smejali)Manca G. Renko | Četrtek, 4 November 2010 ![]() Nobena stvar me ne razveseli bolj od volitev, naj gre za državnozborske, evropske ali lokalne. Res je, da imam slednje najraje, žal mi je stavka delavcev javne televizije letos zagodla in zaradi omeje... Beri dalje ... |
Ali ste intelektualec? – REŠITE TEST!Aljoša Harlamov | Ponedeljek, 25 Oktober 2010 Z vprašanjem kdo ali kaj je intelektualec se človek navadno sreča v obliki: Ali sem intelektualec? Če ne prej, pa – kot nam veselo izpričujeta sodobna slovenska romaneskna produkcija in hollywood... Beri dalje ... |
IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Kako se je minister Golobič odločil rešiti svet pred humanistikoAljoša Harlamov | Ponedeljek, 4 Oktober 2010 Inovativna shema sofinanciranja doktorskega študija je presenečenje samo za nekoga, ki je bil zadnjih nekaj let globoko v intelektualni komi. Na njej ni nič naključnega, niti to, kako brezsramno na ... Beri dalje ... |
Vinogradi v septembruAndraž Polič | Sreda, 29 September 2010 Še zadnji memento junijskih dni pred počitnicami v domovini in potem sledimo tekočim dnevom. Preden smo prilepili gume na vroč asfalt do Ljubljane, se je zgodilo pesniško slovo od ambasadorja Franc... Beri dalje ... |
Literati in poeti, ki jezik ohranjajo resničenManca G. Renko | Ponedeljek, 27 September 2010 Ponovno lahko napišem, da je pisanje garanje, in nejeverne o tem, če nihče drug, nedvomno prepriča Jonathan Franzen, ki je svoj zadnji roman Freedom (Svoboda) neprekinjeno pisal devet let. Na trenut... Beri dalje ... |
Mlada koruzaAndraž Polič | Ponedeljek, 6 September 2010 ... zazvonil je telefon! Bila je Cat, ki mi je navdušujoče razlagala o domači bio zelenjavi kolega Vojte, naprodaj kar med knjigami kavarnice Šejkspir. In še kozji sir, jajčka ter kravje mleko ... s... Beri dalje ... |
Na naših avtobusih (še) ni teofilovGoran Vojnović | Ponedeljek, 30 Avgust 2010 ![]() Pred dnevi je tudi pri nas zaokrožila novička, da se je Teofil Pančić, malosrbski kolumnist, literarni teoretik in še vse kaj hujšega, po lastni krivdi znašel sredi miroljubne Velike Srbije v Zemunu, ... Beri dalje ... |
Smrt neke civilizacijeManca G. Renko | Ponedeljek, 23 Avgust 2010 Medtem ko se (samooklicana) strokovna javnost že nekaj tednov vzemirja zaradi nagrade za življenjsko delo, ki jo bo na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah prejel Nizozemec Rem Koolhass, si vest... Beri dalje ... |
Pisma iz praških kavarn: Vročinske mrzliceAndraž Polič | Sreda, 28 Julij 2010 Kje sem, kdo sem, kaj sem?, pa še kaj bi se lahko vprašal, če bi imel silo, ko je temperatura v senci presegla še znosno delovanje nevronskih mrež in mi je spet postalo jasno, da je Hegel za Fenomenol... Beri dalje ... |
Vse nogometne pravljiceManca G. Renko | Torek, 13 Julij 2010 Najočitnejše stvari so najbolj skrite. Tako je bilo vsaj z nastajanjem te kolumne. Nešteto idej za pisanje sem že imela v glavi, pa sem jih vedno znova ovrgla, češ da so preveč banalne, pretenciozne, ... Beri dalje ... |
PISMA IZ PRAŠKIH KAVARN (junij)Andraž Polič | Ponedeljek, 28 Junij 2010 ![]() Spet nazaj v zračni luki: mislim, da se »on the air« nisem oglašal že od začetka pomladi oz. od svetovnega dne poezije, zato bom tokrat zgostil nekaj praškega dogajanja, ki se je odvijalo v teh meseci... Beri dalje ... |
O nedotakljivosti slovenskih klasikovManca G. Renko | Četrtek, 17 Junij 2010 Misliti mi je dalo deset kratkih recenzij, ki sem jih prebrala v majski številki enega izmed najboljših časopisov, nemškem tedniku Die Zeit. To niso bile povsem navadne recenzije, kakršne lahko beremo... Beri dalje ... |
Kolumna: Literatura med poveličevanjem in preziromManca G. Renko | Četrtek, 20 Maj 2010 ![]() Začenjam z vrhuncem, ki navdaja s ponosom in daje upanje. Bilo je sredino popoldne, prvi dan, ko je bilo na blagajni Kinodvora mogoče dvigniti vstopnice za predavanje Slavoja Žižka z naslovom Zakaj se... Beri dalje ... |
Andraž Polič: Svetovni dan poezijeAdministrator | Torek, 6 April 2010 ![]() Kavarniška pisma iz Prage Sreda, 7. april 2010 Sobota na pomladno enakonočje je pričarala toplo vzdušje v parku Kampa pri Karlovem mostu. V velikem šotoru na zelenici so zbijali šale mla... Beri dalje ... |
Irena Novak Popov: Razmišljanje o slovenski književnosti v sosednjih državahAdministrator | Sobota, 27 Marec 2010 ![]() Nedelja, 28. marec 2010 V začetku letošnjega marca se je nacionalna televizija posvetila zdaj že svetovno priznanemu tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju – najprej v nedeljskem intervjuju z Ladom Am... Beri dalje ... |
Glorjana Veber: »Amplitudni pesnik«Lena Vastl | Ponedeljek, 1 Februar 2010 ![]() Ponedeljek, 1. februar 2010 Vsaka umetniška generacija ima svoje območje željenega razmišljanja, kjer vre njeno umetniško vprašanje, ki je smer in rešitev h... Beri dalje ... |
Proti februarju: KanadaAdministrator | Nedelja, 17 Januar 2010 ![]() Taja Topolovec Ponedeljek, 18. januar 2010 »Winter. Time to eat fat and watch hockey.« (Margaret Atwood, February) Zimsko odeti, z dvojnimi pari rokavic, tipkovnico pod roko ... Beri dalje ... |
- 0
- 1
- 2



















