| Goran Vojnović: Šepet v dvigalu | | Natisni | |
| Prispeval Dijana Matkovič |
| Četrtek, 29 Maj 2008 12:10 |
Četrtek, 29. april 2008
V fužinskih dvigalih slišite različne jezike, ki jih med seboj najlažje ločite po glasnosti. Prvi so glasni in večinoma sproščeni. Drugi so tišji, pridušeni in največkrat šepetajoči. Ne glede na svojo pregovorno ogroženost na Fužinah, slovenski jezik spada med glasne. Družine in sosedje, ki se med seboj pogovarjajo v slovenščini, so praviloma v dvigalu glasnejši od onih, ki za medsebojno komunikacijo uporabljajo neslovenske jezike. Če se tako v fužinskem dvigalu peljete s sosedo, ki se v slovenščini pogovarja s svojim labradorcem, boste lahko nemoteno poslušali slovenske besedne zveze 'fuj to', 'pusti strica pri miru', ali 'nisi še na vrsti, to ni najino nadstropje'. Te besede bodo v večini primerov povedane jasno in glasno. Oba z labradorcem jih bosta brez težav razbrala. Povsem drugače pa je, ko ste na poti iz pritličja z mamo in otrokom, ki se pogovarjata v neslovenskem jeziku. Mamine ljubeče besede boste takrat zelo težko razbrali. Pa ne zaradi vašega nerazumevanja malčkove materinščine. Saj ste vendar s Fužin. Maminih ljubečih besed ne boste razbrali zato, ker jih bo mama plašno šepetala svojemu sinčku na uho. Pravzaprav boste šele, ko bosta izstopila v osmem nadstropju in vam namenila zamrmran 'nasvidanje', zaslutili, da je šlo za neslovenščino. Prepričali pa se boste nekaj trenutkov kasneje, ko bodo s hodnika v vaše odhajajoče dvigalo vdrle glasne, nezašepetane mamine besede: »Otključaj mami vrata, dušo!« Šepet v dvigalu je na prvi pogled povsem nedolžna fužinska posebnost, a skriva v sebi globoko in bolečo problematiko ljudi različnih narodov in narodnosti, ki prebivajo v Sloveniji in ki se vas še kako tiče. Omenjeni nekajletni deček bo kmalu zaznal plašnost svoje mame. Otroci namreč bolje kot odrasli zaznavajo svet okoli sebe. Povezal bo mamino šepetajočo materinščino in njeno plašnost pred drugimi ljudmi v dvigalu. Ta majhen srčkan otrok bo zaznal svojo drugačnost in zaznal bo, da se njegova mati njegove drugačnosti sramuje. V rahlo bolj ponesrečenem primeru bo ta ubogi malček celo vzročno-posledično povezal mamino šepetanje z vašim nonšalantnim in samozavestnim vstopom v dvigalo. Še več, njeno sramežljivo bolščanje v tla bo povezal z vašim sproščenim 'dober dan' in s prijateljskim 'adijo'. Vi in vaša pravilna glasna slovenščina bosta v njegovih nedolžnih otroških očeh postali družinski sovražnik številka ena, čeprav je vaš največji greh v tem, da bi mamo tega simpatičnega dečka v drugačnih okoliščinah povabili na pijačo ali v kino, malčku pa z veseljem kupili sladoled. Najglasnejši med vsemi jeziki v fužinskih dvigalih pa je nedvomno pubertetniška čefurščina. Ponavadi jo šumeče oblečeni in z briljantino premazani srednješolec uporablja, ko se vam s cigareto v roki in mobitelom na ušesu brez pozdrava in pogleda pridruži na vaši vožnji v pritličje. Kot da vas ne bi bilo v dvigalu, se on na ves glas pogovarja z nekom, ki ga najbrž čaka v pritličju in ga brzčas dobro sliši tudi brez pomoči telefonskega signala. Za ta jezik je značilno to, da ima prvine slovenskega in številnih drugih jezikov, a kljub temu ni podoben ničemur. V glavnem pa je, nasprotno vašemu prepričanju, namenjen prav vam. Ne glede na to, da ob njegovem vstopu spustite pogled in se stisnete v svoj kot dvigala, po prihodu v pritličje vseeno zamrmrate svoj 'nasvidenje' in še enkrat na hitro ošvrknete tega mulca, saj se vam zdi od nekod zelo znan. Na svoje veliko začudenje boste po večdnevnem premlevanju ugotovili, da gre za tistega ubogega dečka, katerega mama je nekoč pred vami pobešala glavo in mu ljubeče šepetala na uho. Fant je pač od takrat malo zrasel in ni več tako srčkan kot je bil. Njegov odnos do vas pa se je medtem poglobil in zdaj svojemu družinskemu sovražniku odkrito in na ves glas sporoča, da zaradi svoje drugačnosti ne namerava spuščati pogleda. Vam na ljubo in neljubo bo to svojo drugačnost razkazoval in vam jo nabijal direktno na nos. Materin strah pred vašo pravilno slovenščino je namreč pri njem s časom prerasel v občutek manjvrednosti, ki se je postopoma stopnjeval in na koncu izbruhnil v potrebo po samopotrditvi pred vsemi, ki pravilno sklanjajo, spregajo in naglašujejo. On že ni eden od vas, ki ste njegovo mamo silili k šepetanju in pobešanju glave. Ne, on vas zaradi tega odkrito prezira in na vso moč se bo trudil, da vam ne bo nikoli podoben. Žalostno je to, da ste in obenem niste nič krivi. Vi ste samo lepo pozdravljali, ker so vas tako naučili doma. Z dvigalom pa ste se, glede na to, da živite v desetem nadstropju, morali peljati. Zdaj pa se sprašujete, kako je lahko iz tako prisrčnega malčka zrasla ta maškara z obupno frizuro in mobitelom. Trik je v tem, da sploh ni potrebno veliko. Obsojajoči pogled vam je lahko nekoč povsem nezavestno in nenamerno ušel, nek vaš komentar pa je bil morda le navidezno nedolžen. Zaznati občutek ogroženosti nekoga in mu s svojim početjem pomagati, da se bo počutil enakopravnega, je namreč izjemna veščina, ki so jo zmožni le redki. Od človeka zahteva precej pozornosti in truda ter mnogo razumevanja in spoštovanja, rezultati pa ponavadi niso takoj vidni. Pravzaprav bi bilo od vas že skoraj krivično pričakovati obvladovanje te zahtevne veščine. A na koncu je vendarle največja težava v tem, da se večina ljudi niti približno ne zaveda, da se ta skrajno zapletena zgodba začne s skoraj neopaznim šepetom v dvigalu. --
|
Naključni prispevki: |
Korak bliže izgubljenemu Leonardu: Resnično iskanje Da Vincijeve šifreNoah Charney | Ponedeljek, 23 April 2012 ![]() Četudi pogled na mogočne freske manierističnega umetnika Giorgia Vasarija, ki krasijo stene dvorane Salone dei Cinquecento v firenškem Palazzu Vecchiu, intimno ne prevzamejo prav vsakogar, j... Beri dalje ... |
Kar je treba povedati: udarjanje po pločevinastem bobnu petdeset let poznejeManca G. Renko | Torek, 10 April 2012 ![]() Ko je Günter Grass pretekli teden v nemškem Süddeutsche Zeitungu (pa tudi italijanski La Repubblici in španskem El Paisu) objavil pesem z naslovom Kar je treba povedati in ... Beri dalje ... |
Milijonski predujem proti dejanju strasti: Primerjava ameriškega in slovenskega knjižnega trgaNoah Charney | Ponedeljek, 26 Marec 2012 ![]() Ste pomislili, da je petinštirideset tipkanih strani lahko tako donosnih, da z njimi zaslužite milijon dolarjev? To je uspelo štiriindvajsetletnemu ameriškemu pisatelju s kratkim knjižnim predlogom, v... Beri dalje ... |
Polica-(S)povednica: Kulturni boj za kulturoManca G. Renko | Ponedeljek, 13 Februar 2012 ![]() Na dan, ko sem dopolnila leto več, me je fant peljal v Cankarjev dom, da bi proslavila z Brechtovim Ustavljivim vzponom Artura Uia. Še prej mi je kupil čevlje, ker ve, da po svetu ne morem hoditi bo... Beri dalje ... |
O volitvahManca G. Renko | Torek, 13 December 2011 Spoznanje o občem brezupu naroda v zavest nikoli ne zareže s tolikšno ostrino kakor v predvolilnem času. Vidimo, kako se mediji pred našimi očmi v poplavi trivialnih afer utapljajo v lastnem znoju,... Beri dalje ... |
Polica-(S)povednica: Teža prvega septembraManca G. Renko | Četrtek, 29 September 2011 Samo en datum v letu zame ni le navaden dan, ampak mi v spomin prikliče okuse, ki sem jih imela v ustih, vonje, ki sem jih vsrkavala, ter oblačila, ki sem jih nosila. Samo en datum je, ki me spominja ... Beri dalje ... |
SLOVO IN-TE-LEK-TU-AL-CAAljoša Harlamov | Četrtek, 15 September 2011 Jst sm intelektualc (Inteligenca v 21. stoletju) Danes upam pri polni zavesti in pred pričami povedati, da sem intelektualec. Tudi večkrat ponoviti, če je treba. To je … hm, recimo temu vendarle kar ... Beri dalje ... |
Napad 120IQ ženske-intelektualkeAljoša Harlamov | Torek, 24 Maj 2011 Obrez nogomet komentira kot kak blesav inštruktor aerobike: Messi, Messi, Messi. Odkašljam se in malo spijem. Čakam. Obstaja tip moških, ki ob spremljanju nezanimivega nogometa ne zna drugače, kot da ... Beri dalje ... |
Na črno-belih tirnicahAnej Korsika | Četrtek, 12 Maj 2011 ![]() Skozi okno vagona razmišljam o Chicagu. Ime ni tako samoumevno, da bi ga takoj uvrstili v ligo New Yorka, Londona, Šanghaja, Moskve in drugih svetovnih metropol. Vendar nedvomno spada prav tja. Z ... Beri dalje ... |
PomladnaTjaša Razdevšek | Četrtek, 7 April 2011 Sonce je v mestu in mesto je v soncu. Zadnje čase se vse vrti okoli potovanj in selitev na tuje. Mene pa vznemirja občutek, da že nekaj časa nisem napolnila svoje bisage in šla po vtise, po priložnost... Beri dalje ... |
Bralka z rezervne klopi: Finžgar, Dolenc in HočevarBarbara Pešut | Ponedeljek, 21 Marec 2011 ![]() Če kdaj v mešani družbi pogovor nanese na moško-ženske odnose, vedno zagovarjam ženske. Taka sem. Priznam pa, da rada kdaj pokukam tudi na moško stran in to se je tokrat manifestiralo tako, da sem ... Beri dalje ... |
Atlas še drži svet v rokah?Tjaša Razdevšek | Torek, 8 Marec 2011 ![]() Nemalo Slovenk in Slovencev se je s Tahrirja že vrnilo z malhami nabranih vtisov, zvončkljavih spominov, pisanimi rutami muzejskih zgodb in sfinginih ugank začetka civilizacije. Razmišljam, kako sva s... Beri dalje ... |
Bralka z rezervne klopi: Utopija, Prihodnjič in Zgodba o OBarbara Pešut | Ponedeljek, 21 Februar 2011 Svobodo težko definiram zlasti zdaj, ko se mi hendikep neprestano potika nekje pod nogami. Saj jo izluščim, kakšno jedrnato misel o tem, kaj vse svoboda zame je, pa tudi kaj vse ni, a v tej silni množ... Beri dalje ... |
FridaTjaša Razdevšek | Ponedeljek, 24 Januar 2011 ![]() Zadnja novembrska sobota. Truma Slovencev na poti na Dunaj. Slovenski avtomobili in avtobusi na Frido. Vsi na Frido. Evforija, ki jo povzroči razstava ene najslavnejših mehiških slikark. Frida Kahl... Beri dalje ... |
Bralka z rezervne klopiBarbara Pešut | Ponedeljek, 17 Januar 2011 ![]() Že dolgo nisem bila v knjižnici. Je več razlogov, takih tečnih, o katerih ne maram pisati, a sem si rekla, da je morda dovolj in si enkrat že napišem v obraz, zakaj sem opustila to sladko navado. Dos... Beri dalje ... |
IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Kozmopoliti vs. NarodnjakiAljoša Harlamov | Torek, 28 December 2010 ![]() V hiši Velikega Brada je drugi dan šova prišlo do prvega frontalnega spopada. Vsi tisti, ki ste za ceno zgolj enega evra na teden pridobili 24-urni dostop, ste imeli kaj videti! Povsem v nasprotj... Beri dalje ... |
IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Intelektualec = marginalecAljoša Harlamov | Ponedeljek, 22 November 2010 ![]() Spoštovani g. A. Harlamov, najprej naj vas v imenu našega društva lepo pozdravim in pohvalim vašo kolumno. Končno! Zares, bil je že skrajni čas, da se nekdo loti pisanja tudi o naših križih in tež... Beri dalje ... |
Kako smo volili župane (in se pri tem celo smejali)Manca G. Renko | Četrtek, 4 November 2010 ![]() Nobena stvar me ne razveseli bolj od volitev, naj gre za državnozborske, evropske ali lokalne. Res je, da imam slednje najraje, žal mi je stavka delavcev javne televizije letos zagodla in zaradi omeje... Beri dalje ... |
Ali ste intelektualec? – REŠITE TEST!Aljoša Harlamov | Ponedeljek, 25 Oktober 2010 Z vprašanjem kdo ali kaj je intelektualec se človek navadno sreča v obliki: Ali sem intelektualec? Če ne prej, pa – kot nam veselo izpričujeta sodobna slovenska romaneskna produkcija in hollywood... Beri dalje ... |
IN-TE-LEK-TU-A-LEC: Kako se je minister Golobič odločil rešiti svet pred humanistikoAljoša Harlamov | Ponedeljek, 4 Oktober 2010 Inovativna shema sofinanciranja doktorskega študija je presenečenje samo za nekoga, ki je bil zadnjih nekaj let globoko v intelektualni komi. Na njej ni nič naključnega, niti to, kako brezsramno na ... Beri dalje ... |
Vinogradi v septembruAndraž Polič | Sreda, 29 September 2010 Še zadnji memento junijskih dni pred počitnicami v domovini in potem sledimo tekočim dnevom. Preden smo prilepili gume na vroč asfalt do Ljubljane, se je zgodilo pesniško slovo od ambasadorja Franc... Beri dalje ... |
Literati in poeti, ki jezik ohranjajo resničenManca G. Renko | Ponedeljek, 27 September 2010 Ponovno lahko napišem, da je pisanje garanje, in nejeverne o tem, če nihče drug, nedvomno prepriča Jonathan Franzen, ki je svoj zadnji roman Freedom (Svoboda) neprekinjeno pisal devet let. Na trenut... Beri dalje ... |
Mlada koruzaAndraž Polič | Ponedeljek, 6 September 2010 ... zazvonil je telefon! Bila je Cat, ki mi je navdušujoče razlagala o domači bio zelenjavi kolega Vojte, naprodaj kar med knjigami kavarnice Šejkspir. In še kozji sir, jajčka ter kravje mleko ... s... Beri dalje ... |
Na naših avtobusih (še) ni teofilovGoran Vojnović | Ponedeljek, 30 Avgust 2010 ![]() Pred dnevi je tudi pri nas zaokrožila novička, da se je Teofil Pančić, malosrbski kolumnist, literarni teoretik in še vse kaj hujšega, po lastni krivdi znašel sredi miroljubne Velike Srbije v Zemunu, ... Beri dalje ... |
Smrt neke civilizacijeManca G. Renko | Ponedeljek, 23 Avgust 2010 Medtem ko se (samooklicana) strokovna javnost že nekaj tednov vzemirja zaradi nagrade za življenjsko delo, ki jo bo na letošnjem arhitekturnem bienalu v Benetkah prejel Nizozemec Rem Koolhass, si vest... Beri dalje ... |
Pisma iz praških kavarn: Vročinske mrzliceAndraž Polič | Sreda, 28 Julij 2010 Kje sem, kdo sem, kaj sem?, pa še kaj bi se lahko vprašal, če bi imel silo, ko je temperatura v senci presegla še znosno delovanje nevronskih mrež in mi je spet postalo jasno, da je Hegel za Fenomenol... Beri dalje ... |
Vse nogometne pravljiceManca G. Renko | Torek, 13 Julij 2010 Najočitnejše stvari so najbolj skrite. Tako je bilo vsaj z nastajanjem te kolumne. Nešteto idej za pisanje sem že imela v glavi, pa sem jih vedno znova ovrgla, češ da so preveč banalne, pretenciozne, ... Beri dalje ... |
PISMA IZ PRAŠKIH KAVARN (junij)Andraž Polič | Ponedeljek, 28 Junij 2010 ![]() Spet nazaj v zračni luki: mislim, da se »on the air« nisem oglašal že od začetka pomladi oz. od svetovnega dne poezije, zato bom tokrat zgostil nekaj praškega dogajanja, ki se je odvijalo v teh meseci... Beri dalje ... |
O nedotakljivosti slovenskih klasikovManca G. Renko | Četrtek, 17 Junij 2010 Misliti mi je dalo deset kratkih recenzij, ki sem jih prebrala v majski številki enega izmed najboljših časopisov, nemškem tedniku Die Zeit. To niso bile povsem navadne recenzije, kakršne lahko beremo... Beri dalje ... |
Kolumna: Literatura med poveličevanjem in preziromManca G. Renko | Četrtek, 20 Maj 2010 ![]() Začenjam z vrhuncem, ki navdaja s ponosom in daje upanje. Bilo je sredino popoldne, prvi dan, ko je bilo na blagajni Kinodvora mogoče dvigniti vstopnice za predavanje Slavoja Žižka z naslovom Zakaj se... Beri dalje ... |
- 0
- 1
- 2
















