Nahajate se: airBeletrina Knjiga Kritiška beležka Hvalnica popularizaciji (Brina Svit: Hvalnica ločitvi)
Hvalnica popularizaciji (Brina Svit: Hvalnica ločitvi) | Natisni |
Prispeval Anja Radaljac   
Ponedeljek, 30 Januar 2012 10:29

 

hvalnica-locitviBrina Švigelj - Merat je slovenska pisateljica, rojena v Ljubljani, ki je mladost preživela na slovenskem Krasu in ki že od leta 1980 živi in ustvarja v Parizu. Piše v francoščini, svoja dela pa nato sama prevaja v slovenščino. Njeni romani so med slovenskimi bralci dobro sprejeti, največkrat omenjani med njimi so Con brio, Smrt slovenske primadone, Moreno in Odveč srce, ki so prevedeni v več svetovnih jezikov.

 

Teme, ki jih lahko zasledimo v več romanih Brine Svit, so težaven odnos z mamo, ločevanje od materinega jezika, ljubezen, refleksije o pisanju, ustvarjanju, lastnem slogu, jeziku, načinu pisanja. Vse te teme se prepletajo druga z drugo in z nekaj takimi, ki še niso bile izpostavljene. Enako je tudi v njenem zadnjem delu, ki je izšlo v Sloveniji, v Hvalnici ločitvi.

 

Hvalnice so projekt, ki je, preden je doživel svojo premiero v Sloveniji, že obstajal v Franciji. Pobuda, da bi lahko zaživel tudi v Sloveniji, je prišla prav od pisateljice Brine Svit, ki je Hvalnico ločitvi že napisala v francoskem jeziku, za francosko založbo.

 

Hvalnice so drugačna zbirka. Na hrbtnih straneh knjižic lahko preberemo, da gre za kratka besedila, ki jih znane osebnosti, predvsem iz sveta umetnosti in znanosti, pišejo na izbrane teme. Naslovi so tako že vnaprej določeni, vendar si lahko avtorji svoj naslov prilagodijo ali ga po želji celo povsem spremenijo. Kot izhodišče Hvalnice jemljejo življenjske prelomnice, poklicne izkušnje in intimne zgodbe, te pa se nato razvijejo v osebne refleksije, ki jih povezuje naslovni pojem.

 

Hvalnica je v literarno-teoretskem smislu pesemska oblika, ki slavi religijo, kult, nacionalno ali državno ideologijo. V primeru projekta Cankarjeve založbe pa hvalnice slavijo osebne izkušnje, saj od piscev pričakujejo iskrenost, izražanje osebnih prepričanj in fragmentov intimnega.

 

Hvalnice so besedila, ki sodobnemu potrošniku ponujajo prav tisto, kar vsak dan mrzlično išče v modnih znamkah, tabloidih in osebnih modrih zidovih, ki jih dandanes postavljamo medse in ljudi, ki jih imenujemo svoje prijatelje – ponujajo namreč pogled v zakulisje tujega življenja, v intimo drugega, v katero se dandanes nemalokrat skrijemo, da bi ubežali pred svojo lastno. Vsem naštetim kriterijem ustreza tudi roman Brine Svit, ki pritegne že z navidezno kontradiktornim naslovom.

 

Da je naslov učinkovit, priča že to, da je prav navidezno nasprotje iz naslova največkrat omenjano, ko v medijih pobrskamo za tistim, kar je o Hvalnici ločitvi že bilo napisanega. Zanimivo pri tem je, da je v omembah, intervjujih in recenzijah obravnavanega besedila največkrat izpostavljen negativni prizvok besede ločitev.

 

V francoskem izvirniku Hvalnice ločitvi stoji beseda rupture, kar lahko pomeni tudi razdor, razhod. Pisateljica prav na začetku knjige zapiše takole: »/.../ Že samo beseda rupture je težko prevedljiva: rez, pok, razhod, prelom, ločitev ... Izbrala sem ločitev, hvalnica ločitvi torej, ker na nek način še najbolj ustreza navideznemu paradoksu naslova.«

 

Izraz rupture je moč prevesti z več slovenskimi izrazi. Najmanj negativnih konotacij ima najbrž beseda rez, hkrati pa je to beseda, pri kateri najlažje pomislimo na konec kot na začetek nečesa novega. Rez je storjen, kadar je potrebna odstranitev odrabljenega, da lahko na njegovo mesto postavimo novo, sveže. Na drugi strani je ločitev beseda, ki jo nemalokrat povezujemo z bolečimi čustvi in prav zaradi slednjih se je kot pojma drži negativen priokus.

 

Brina Svit nam v svojem delu ponuja drugačno izkušnjo ločitve, saj njen pomenski lok poveže z besedo, ki bi bila ločitvi na videz težko bolj nasprotna: upanje. Prav na koncu romana nam namreč pove, da je skozi vse pisanje iskala prav to besedo. Ločitev je tako v besedilu predstavljena kot možnost za nov začetek. Je tista bolečina, ki nam daje hkrati tudi upanje v boljši jutri, v naslednji, boljši poskus. Če jo povežemo z upanjem, se ločitev približa rezu in na tem mestu se lahko vprašamo, ali nima ločitev negativnih konotacij tudi zato, ker v resnici pomeni nov začetek, ki pa je nekaj neznanega in s tem zastrašujočega. Ločitev sama po sebi nima negativnih konotacij, te ji pripišemo šele ljudje sami. Hvalnica ločitvi obravnava naslovni pojem skozi fragmentarno pripoved, ki jo avtorica tvori brez poglavij, posamezne fragmente pa zaznamuje le z odstavki. Ti fragmenti se združujejo v pripovedne linije, ki vsaka zase obravnavajo en vidik, pomen ločitve.

 

Z literarno-teoretskega gledišča je zanimivo, da fragmentarne pripovedi zavzemajo različne žanrske pozicije, hkrati pa niso vse pripovedne linije plod izvornega avtoričinega pisanja, temveč so nekatere izmed njih v delo vpletene kot pisave drugih avtorjev, njenih pisateljskih kolegov. Besedilo se tako členi na pet pripovednih linij, na pet fragmentarnih zgodb, ki jih avtorica združi preko pojma ločitev.

 

Pisateljica pripovedne linije vpeljuje postopoma, najprej nas seznani z najbolj tradicionalno fabulativno linijo, z ljubezensko zgodbo, ki je bila sprva naslovljena Spomladi.doc in je bila zamišljena kot tisto (edino) besedilo, ki bo tvorilo Hvalnico. Vendar se je, kar je zanimiv trivialen podatek, pisateljici sesul računalniški trdi disk, zato je med drugim izgubila tudi že začeto Hvalnico. Po tem dogodku se je avtorica odločila, da bo besedilo spisala na čisto drugačen, nov način, vendar pa je zgodba o ljubezenski ločitvi ostala del tega novega, hibridnega teksta. Ljubezenska zgodba se je tako spremenila v fragmentarno pripoved s preprosto fabulo.

 

Poslovno uspešna ženska srednjih let, poročena, z otrokom, si omisli ljubimca. Srečamo jo v trenutku, ko se njena romanca končuje – njen ljubimec je ne želi več ob sebi. Zgodba je pisana v izrazito ženskem, čutnem, rahlo poetičnem slogu, obravnava pa tiste vrste ločitev, ki je nemara najbolj boleča in iz katere izhajajo negativne konotacije te za obravnavani tekst osrednje besede. V tem delu romana, ki na prvi pogled služi predvsem stopnjevanju napetosti, je najbolj zanimivo to, da so v njem prisotne majhne, a ne zanemarljive podobnosti med pisateljico in junakinjo vložene ljubezenske zgodbe. Tako opazimo, da sta obe umetnici, poročeni ter imata otroka. Zanimivo je, kako ob čakanju na srečanje z ljubimcem junakinja išče zvezek s prepisanimi ljubimčevimi »esemesi« in pri tem naleti na nered na svoji pisalni mizi, pozneje pa se ta prizor ponovi, ko avtorica pospravlja svojo delovno mizo doma, na Krasu. Kljub podobnosti je vredno opozoriti na inkoherentno razliko: junakinja ljubezenske zgodbe Spomladi.doc mize ne pospravi, pozneje avtorica stori ravno nasprotno – v smeti pomeče, kar ji je odveč. Videti je, da gre pri tem za vprašanje ločitve z lastno preteklostjo. Junakinja v zgodbi tega ni sposobna, avtorica vsaj v neki meri je – »Sicer pa se mi zgodi, da tu in tam pospravljam,« zapiše.

 

Na to prvo, klasično fabulativno pripovedno linijo se tematsko pripenja druga, ki je prepis elektronske korespondence med Brino Svit in Gilom Courtemanchem. Pisateljičin prijatelj, kanadski avtor Gil Courtemanche Brini Svit nekoč zapiše: »Če sem ti dal ime hotela, sem ga zato, ker še zmeraj upam na malce romaneskno in noro dejanje s tvoje strani, na kakšen: 'Poglej me, tu sem', napiše Gil. In doda: A to seveda hraniš za svoje romane, kar pomeni, da mi boš odgovorila, ko bom že na letalu med Haagom in Kongom.« Gil Courtemanche ima v Hvalnici ločitve najprej vlogo pisateljskega kolega, ki avtorici pošilja flirtajoča elektronska sporočila, kot je zgoraj citirano. Pisateljico vabi tudi na sproščen, neobvezen seks, ona pa si njegova sporočila shranjuje in prepisuje v svojo Hvalnico, podobno kot to počne junakinja njene ljubezenske zgodbe, ki »esemese« svojega ljubimca prepisuje v za to namenjen zvezek. Razlika med ženskama je očitna – romaneskna junakinja se spusti v ljubezensko afero, avtorica pa svoje avanture živi le v svojih literarnih delih, preko svojih junakov. Gil sam naredi rez z neizživeto, le v literarnem besedilu udejanjeno ljubezensko afero, ko pisateljici zapiše: »Nehaj prepisovati moje neumne mejle. Poslal ti bom pravi tekst, ki ga boš lahko vnesla v svojega.«

 

Ena pripovedna linija se tako prelije v drugo. Njena junaka sta še vedno avtorica in njen pisateljski kolega, še spremljamo njuno elektronsko korespondenco, vendar se njuno razmerje spremeni, v svojih sporočilih nista več osebna, flirtajoča, vsebina pisem postane bistveno drugačna. Gil Courtemanche preko njih spregovori o tisti zadnji, največji ločitvi našega življenja – smrti. Poveže jo z ljubezenskim razhodom, pri tem pa zapiše: »Globoko sem bil prepričan, da sreča in ljubezen varujeta pred boleznijo.« in »Isabelle je bila moj imunski sistem, moj absolutni antibiotik.« Spregovori o sreči, za katero je verjel, da ga ohranja živega, in nato o obisku smrti, ki se ob izgubi ljubljene ženske naseli v njegovem želodcu. Sluti svojo smrt, jo pričakuje, ob tem pa se jasneje zaveda samega sebe, kot kdajkoli prej. »Odsotnost življenja ni smrt, odsotnost življenja je praznina, kamor se smrt zavleče kot lisica v svoj brlog.« V tako upovedanem občutju samega sebe se zave: »Imel si življenje in si mu pustil, da je odšlo.«

 

Tretja pripovedna linija je hkrati druga pisateljska korespondenca. Dialog poteka med Brino Svit in Elisabeth Barille, njeno nekdanjo prijateljico, tudi pisateljico. Elisabeth Barille se je prepoznala v enem od romanov Brine Svit in zato sta se prijateljici razšli. V romanu Hvalnica ločitvi ponovno oživita medsebojno komunikacijo. Tako spregovori Elisabeth o njunem osebnem odnosu, prijateljstvu in njegovem koncu: »Užitek ob pogovorih po najinem srečanju je nadomestila naveličanost.« Egoizem ene in vzvišena distanca druge osebe, ki skupaj tvorita prijateljski par, sta najbrž dobro znana vsem, vendar pa ta splošni, osebni vidik preraste v razpravo o prijateljstvu med pisatelji nasploh.

 

Elisabeth zapiše: »Kar je pri takem prijateljstvu brez dvoma problematično, je to, da se razpira na istem teritoriju, ki je podvrženo ubijalski logiki uspeha in priznanja.« in »Ampak težava je v tem, da pisatelji v veliki večini menijo, da njihov talent ni priznan tako, kot bi moral biti,« s čemer izpostavi dve pomembni izhodišči za nadaljnjo razpravo. Ženski spregovorita o odnosu dveh pisateljev, ki je, kot se zdi, nujno zaznamovan z nekaj tekmovalnosti, ki izvira iz pisateljske nesamozavesti.

 

Prav tovrstna nesamozavest pa zaznamuje tudi večino drugih del Brine Svit. V Hvalnici tako znova spregovori o ločevanju z materinim jezikom, domovino, materjo. Pri raziskovanju njenega pisateljskega sloga v francoščini pisanih del ji pomagajo delčki pogovorov in analize odlomkov tistega, kar je nekoč povedal ali zapisal njen urednik, Richard Millet. Ob njegovih sintaktično zapletenih povedih se Brina Svit sprašuje o svojem izrazu, primerja svoj slog z njegovim in pri tem ugotavlja, da sicer nima njegovega bogatega, zapletenega jezika, dodaja, da nima niti elegance Elisabeth Barille, da pa se v francoščini lahko izraža in da je to njeno izražanje pogosto svobodnejše in neposrednejše, kakor njeno pisanje v materinščini.

 

Naj nazadnje omenim še pripovedno linijo romana, ki govori o ločevanju z materjo. Odnos mati–hči je v romanih Brine Svit stalnica, ki ga kritiki pogosto obravnavajo, zato naj v zvezi z njim izpostavim le to, da ravno iz tega odnosa izhajajo najbolj osebne refleksije, premisleki, prevpraševanja o jeziku, pisanju, razhajanju, hkrati pa je ravno to tisti odnos, ki pisateljico najbolj boleče zaznamuje. Odnos mati–hči je zanjo tisti temelj ločevanj, iz katerega izvirajo vse druge ločitve.

 

Roman je, kot prikazujem zgoraj, žanrski hibrid. Če naj ob koncu ponovno sežem k začetku – Hvalnice kot zbirka težijo k osebnemu izpovedovanju znanih oseb in so s tem v literarnem pogledu nekaj novega, drugačnega, so literarna dela, ki se prilagajajo stanju v današnji družbi. Brina Svit naredi v tej smeri še en korak naprej. Ne razkriva le svojih osebnih pogledov, doživetij in stisk, temveč tudi intimne zgodbe svojih pisateljskih prijateljev. Roman tako prestopa meje literarnega in se mestoma približuje literarnemu novinarstvu, saj pisateljica nekatere teme obravnava preko tujih osebnih pogledov in z njihovo pomočjo raziskuje različne tipe ločitve. Ker gre pri tem za izpovedi znanih ljudi iz sveta umetnosti, bi lahko rekli, da se s poseganjem v njihovo intimo roman nekoliko približuje celo tabloidnemu.

 

Menim, da je zgradba obravnavanega romana sicer nova za to literarno zvrst, manjka pa ji svežine in izvirnosti. Zdi se, da si, kjer ji zmanjkuje literarnega zamaha, sposoja pri množičnih medijih. Romaneskne osebe so in morajo biti medijsko prepoznavne, spregovorijo pa o osebnih doživetjih, spoznanjih, bolečinah. Zaradi teh lastnosti so blizu sodobnemu bralcu, v njem lahko celo spodbudijo določeno mero avtorefleksije, vendar pa to počno na specifičen način, privlačen za sodobnega potrošnika, manj pa za bralca, lačnega intelektualistične literature. Pomembno se je torej vprašati, ali Hvalnice kažejo na nezmožnost, da bi literatura sama segla do bralca in si zato sposoja tehnike pri množičnih medijih, ali pa gre le za željo po popularizaciji literature, ki sama sebe meri z umetniškimi vatli.

 

Roman nas v tem smislu pušča nekoliko nepotešene, zgradba romana, ki se na prvi pogled zdi privlačna, se razkrije kot precej prazna – in če k temu dodamo, da Brina Svit ponovno preigra le svoje stalne, že mnogokrat obravnavane teme, lahko zaključimo, da je roman vsekakor zabavno branje, ki bo potrošniškega bralca navdušilo tudi zaradi svojega skromnega obsega (lahko ga bo prebral hitro, v enem zamahu), zahtevnejšemu bralcu pa bo verjetno pustilo priokus praznine ter ga vsaj za kratek čas zaposlilo z razmišljanjem o smotrnosti projekta Hvalnice.

 

 


Brina Svit: Hvalnica ločitvi.

 

Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011.

 

 

 

 

Dodaj komentar

Naključni prispevki:

Spoznavanje samega sebe preko čustvenega rokokoja (Nika Maj: Klavec na oslu)

Peter Petkovšek | Sreda, 16 Maj 2012

News image

»Ko človek uspe dele svojega nezavednega integrirati v zavedno, se mu odpre možnost, da stopi še korak naprej – v polje onkraj tega realnega sveta.« Tako pravi Nika Maj in lahko bi to vzeli kot neke v...

Beri dalje ...

Ko Eco sreča Zolaja in Kristus Tita (Matjaž Pikalo: Dežela angelov)

Nina Sivec | Sreda, 2 Maj 2012

News image

V svojem najnovejšem romanu nas Matjaž Pikalo popelje v čas, ko so se študentje po Evropi z dvignjenimi pestmi in molotovkami upirali togi oblasti, ko so Američani – če ignoriramo teorije zarote – pri...

Beri dalje ...

Pozor! Hud pes! Ne laja, samo obglavi (Tomaž Letnar: Jedci trupel)

Anita Volčanjšek | Petek, 20 April 2012

News image

Jedci trupel je provokativni naslov domačega avtorja Tomaža Letnarja, scenarista, urednika in režiserja. Njegov romaneskni prvenec zaorje v polje nevidnega, vendar povsod prisotnega medijskega (magičn...

Beri dalje ...

Kosmologija (Tomaž Kosmač: Varnost)

Ana Bogataj | Ponedeljek, 9 April 2012

News image

Vesolje se ne ponavlja, a se spreminja le toliko, da lahko ostaja nespremenjeno. (Teorija mirujočega stanja, z Wikipedije)   Tista ta resnična fizikalna kozmologija, ki se po slovensko piše z z-jem...

Beri dalje ...

Dvojno Veronikino življenje Tomislava Vrečarja (Tomislav Vrečar: Ime mi je Veronika)

Miša Gams | Petek, 30 Marec 2012

News image

Če se za hip prepustimo detektivski žilici in pogledamo naslovnico zadnje pesniške zbirke Tomislava Vrečarja, nam ta veliko pove o njeni vsebini. Ob avtorju, ki si nonšalantno prižiga cigareto, se nah...

Beri dalje ...

Onkraj dobrega in zla (Alain Robbe-Grillet: Sentimentalni roman)

Aljoša Harlamov | Sreda, 21 Marec 2012

News image

Sentimentalne romane so dušebrižniki zmeraj obsojali zaradi njihovega domnevnega kvarnega vpliva na bralce, natančneje, na nedolžne in dovzetne bralke ter mlade bralce, vseeno pa je Robbe-Grilletovo d...

Beri dalje ...

Plovba po jugoslovanskem talilnem loncu (Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela)

Peter Petkovšek | Ponedeljek, 12 Marec 2012

News image

Odkar je leta 2008 eksplodiral z romanom Čefurji raus!, je Goran Vojnović postal stalnica na našem kulturnem področju. Roman je bil predelan v predstavo v gledališču Glej, Vojnovićeve misli lahko preb...

Beri dalje ...

Brazilija po slovensko (Rdeča luna: antologija sodobne brazilske lirike)

Tamara Gorup | Sreda, 29 Februar 2012

News image

Brazilija je rdeča; ime namreč izhaja iz poimenovanja drevesa z rdečim lesom pau-brasil, katerega barva spominja na žerjavico, je pripisano na zadnji strani antologije sodobne brazilske lirike z naslo...

Beri dalje ...

Kaj sploh je to pesem? (Brez verzov, brez rim: antologija slovenske pesmi v prozi)

Ana Bogataj | Ponedeljek, 20 Februar 2012

News image

Najbrž nam vsem pade prva na pamet oblika pred vsebino, predstavljamo si jo precej limasto lepljivo, polno rim, kot bi jo pisale zaljubljene deklice v osnovni šoli, z verzom skorajda kot obvezno sesta...

Beri dalje ...

Za zaprtimi vrati dvigala ali kako nizko se lahko človek spusti (Tomo Postenšek: Dvigalo)

Miša Gams | Ponedeljek, 6 Februar 2012

News image

  Prvenec mladega avtorja, ki se poleg pisanja preizkuša tudi kot dramaturg in igralec, lahko umestimo med najboljše romane letošnjega leta. Avtor že od samega začetka stopnjuje suspenz skozi opis gl...

Beri dalje ...

Hvalnica popularizaciji (Brina Svit: Hvalnica ločitvi)

Anja Radaljac | Ponedeljek, 30 Januar 2012

News image

  Brina Švigelj - Merat je slovenska pisateljica, rojena v Ljubljani, ki je mladost preživela na slovenskem Krasu in ki že od leta 1980 živi in ustvarja v Parizu. Piše v francoščini, svoja dela pa na...

Beri dalje ...

Zakaj je dobro biti drugouvrščeni (Katja Perat: Najboljši so padlli)

Zulejka Javeršek | Ponedeljek, 23 Januar 2012

News image

Ne morem se upreti skušnjavi, da tega pisanja ne bi začela z anekdoto. Prijateljica, ki je bila v komisiji literarnega natečaja Filozofske fakultete, mi je prebrala nekaj pesmi, ki so si prislužile uv...

Beri dalje ...

Lepota kletnih prostorov (Aleš Čar: O znosnosti)

Gabriela Babnik | Ponedeljek, 16 Januar 2012

News image

  Pri pisanju o Čarovi knjigi O znosnosti sem toliko kot v zadregi. Prvič, ker sem jo brala med prazniki, in drugič, ker mi je presvetljevala lobanjske sfere predvsem ponoči. Pri tem pa ne gre toliko...

Beri dalje ...

»Spominjam se pač« (Vesna Milek: Cavazza, biografski roman)

Peter Petkovšek | Sreda, 11 Januar 2012

News image

  »Življenje ni problem, ki ga moramo rešiti, temveč resničnost, ki jo moramo izkusiti,« pravi kanadski pisatelj in filozof Yann Martel. A tudi njegov preživeli brodolomec Pi se po doživetem, čeprav ...

Beri dalje ...

Dobri, leni in zli (Martin Balluch: Upor v demokraciji; državljanska nepokorščina in konfrontacijske kampanje)

Matic Kocijančič | Petek, 6 Januar 2012

News image

  Upor v demokraciji je žanrsko večplastno besedilo. Sprva nas nagovori kot učbenik, se nato preobrazi v priročnik in zaključi kot duhovni dialog. Kot učbenik poskuša bralcu pojasniti družbena razmer...

Beri dalje ...

Cepuševe drobtinice za dva evra (oz. deset evrov, kolikor stane zbirka) (Ljubljana: KUD Lema, 2011)

Miša Gams | Sreda, 28 December 2011

News image

    Pod okriljem KUD-a Lema izhajajo zbirke zanimivih in po krivici spregledanih avtorjev. Pred kratkim so izdali pesniško zbirko družbeno angažiranega albanskega pesnika Migjenija, zdaj pa so knjiž...

Beri dalje ...

Amerika med zimo in pomladjo (Tomaž Šalamun: Letni čas)

Tamara Gorup | Ponedeljek, 26 December 2011

News image

    Štiridesetletna pesniška revolucija ludizma je ponovno na vrhuncu in zdi se, da Tomaž Šalamun, ki že od Pokra dalje kontroverzno »kocka z bralci«, ali bolje rečeno z jezikom, tudi v zbirki Letni...

Beri dalje ...

Celo življenje pišemo tisto isto pesem (Peter Kolšek: Tropi in tropine)

Andreja Časar | Torek, 6 December 2011

News image

Kolškova zadnja pesniška zbirka Tropi in tropine prinaša nekaj novega in nekaj starega – tako pravi že njen podnaslov: stare in nove pesmi. Pa vendar gre bolj za stare kot nove. Medtem ko se stare o...

Beri dalje ...

Alkimija soustvarjanja Luka Prosnika in Danila Cvetniča

Miša Gams | Torek, 15 November 2011

News image

Pesniška zbirka Ogenj srca pesnika Luka Prosnika vsebuje izbor avtorjevih pesmi iz štirih pesniških zbirk, ki so izšle med letoma 1997 in 2009. Izid knjige, ki jo spremljajo magične fotografije dolg...

Beri dalje ...

Tudi literatura ima stranske učinke (Alojz Ihan: Hvalnica rešnjemu telesu)

Ana Bogataj | Ponedeljek, 24 Oktober 2011

News image

Ima me, da bi prav po gverilsko šla po knjigarnah in knjižnicah in Hvalnico rešnjemu telesu z oddelka z leposlovjem premaknila nekam med terapevtsko duhovno literaturo, ki vedno bolj polni police in...

Beri dalje ...

Poročilo z bojišča (Boštjan Videmšek: Vojna terorja. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011)

Gregor Inkret | Četrtek, 13 Oktober 2011

News image

  Datum 11. 9. ima že sam po sebi sicer več konotacij, toda Boštjana Videmška, Delovega novinarja in protivojnega poročevalca, v njegovi še sveži knjigi zanima tista o napadenem ameriškem imperiju,...

Beri dalje ...

O prevzemanju angleščine, juhe in trebuhov (Modhumita Roy: Made in India)

Petra Meterc | Sreda, 5 Oktober 2011

News image

Modhumita Roy je direktorica oddelka za ženske študije na univerzi Tufts v Bostonu, Massachusetts. Študirala je v Indiji in Združenih državah Amerike ter piše in predava o postkolonialnih literatura...

Beri dalje ...

O ljubezni izza kulis (Dušan Merc: Ne dotikaj se me; roman o ljubezni)

Nina Pfajfar | Ponedeljek, 29 Avgust 2011

News image

Dušan Merc, mogoče ga bolje poznate pod nazivom Gospod ravnatelj, je pisatelj, ki je začel pisati sorazmerno pozno, v zrelih letih, od takrat naprej pa je večni nominiranec za kresnika, torej piše, ...

Beri dalje ...

Monologi pesniških oseb kot ogledalo družbe (Barbara Korun: Pridem takoj)

Špela Zupan | Sreda, 10 Avgust 2011

News image

Barbara Korun se je v slovenskem prostoru kot pesnica uveljavila z zbirkami Ostrina miline, Zapiski iz podmizja in Razpoke. Čeprav nima zelo obsežnega opusa, je njen glas toliko bolj prodoren in pre...

Beri dalje ...

Psi brezčasja - literarni presežek v slovenskem prostoru (Zoran Benčič: Psi brezčasja)

Miša Gams | Sreda, 27 Julij 2011

News image

Kaj bi lahko rekli za prvenec velenjskega rockerja Zorana Benčiča drugega kot to, da predstavlja tako v vsebinskem kot v stilskem pogledu veliko presenečenje. Ta »žmohtni« konglomerat neraziskanih umo...

Beri dalje ...

Kdo vlada in kdo odloča? (Stéphane Hessel: Dvignite se!)

Gregor Inkret | Torek, 19 Julij 2011

News image

Neverjetno, kako benigno, »neškodljivo«, skoraj politično korektno se ob prvem branju (!) zazdi zdaj že slavno besedilo Stéphana Hessela (1917) – nekdanjega člana francoskega odporniškega gibanja, p...

Beri dalje ...

Literatura – kritična nujnost klinike civilizacije (Gilles Deleuze: Kritika in klinika)

Katja Čičigoj | Ponedeljek, 4 Julij 2011

News image

»Kritika je klinična zato, ker je v literaturi zmožna odkriti zdravje, življenje in misel; pisatelji namreč niso bolniki, temveč zdravniki civilizacije,« (219) zapiše Rok Benčin v spremni besedi k s...

Beri dalje ...

Semena sanj (Andrej Medved: Razlagalec sanj)

Tamara Gorup | Ponedeljek, 27 Junij 2011

News image

Pesniška zbirka Razlagalec sanj avtorja Andreja Medveda se je na knjižne police zavihtela leta 2010 in požela tudi Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko. »Tisto, kar nas vedno znova pres...

Beri dalje ...

Kje je zlata obala za Afričane? (Evald Flisar: Na zlati obali)

Miša Gams | Ponedeljek, 13 Junij 2011

News image

Čeprav je roman Na zlati obali avtorja Evalda Flisarja izšel lansko leto, preden so se začeli nemiri v Libiji in Egiptu, bi lahko motiv revščine, socialnih razlik in novodobnega kolonializma našli v...

Beri dalje ...

Videti drevesa v gozdu, ne sekati glav kraljem (Mladen Dolar: Kralju odsekati glavo)

Zulejka Javeršek | Sreda, 1 Junij 2011

News image

Mladen Dolar si je knjižico Kralju odsekati glavo zamislil kot uvod v delo Michela Foucaulta, enega najbolj zanimivih mislecev 20. stoletja. Dolar Foucaulta predstavi kot avtorja, čigar delo je dane...

Beri dalje ...
  • 0
  • 1
  • 2
prev
next
Kategorije: Kritiška beležka

Prihajajoči dogodki:

Na tapeti:

Viharni vrh: kako film bere literaturo

News image

Tisto, kar literarni puristi (ne le tisti, navdušeni nad angleško literaturo 19. stoletja ali Tolsto...

Praznovanje slabega okusa

News image

AirBeletrinin portal je prvotno namenjen literaturi in ostalim produktom, ki so posledica veličine...

Mihail Šiškin: Učna ura kaligrafije (Ljubljana: Študentska založba, 2012)

News image

Recimo, da obstajata dve vrsti pisateljev, tisti, ki pišejo o sebi, in tisti, ki pišejo o drugih. Al...

Monika Kompaníková: Peta ladja

News image

Slovaška pisateljica mlajše generacije Monika Kompaníková (1979) je do sedaj izdala tri knjige: zb...

Knjiga priznanj: Jani Virk (Pogovori o pisanju, založništvu, navadah in najljubših prigrizkih.)

News image

Knjiga priznanj je album z vprašanji, ki je bil popularen predvsem v devetnajstem stoletju. Na vpr...

prev
next

Kmalu v zraku:

  • Miša Gams: Plave talige kot vezni člen prekmurske pokrajine, filma, revolucije in ideologije (Branko Šömen: Plave talige)
  • Noah Charney: Ponarejevalec, ki mora zločin še zagrešiti
  • Ana Bogataj o premieri predstave Srečen konec sveta

Air kanal:

NOVO V PROJEKTORJU

Zbrani posnetki branj z Dnevov poezije in vina ...

Kategorije: Air kanal

Prijava na email novičke:

Povej naprej ali se prijavi na RSS obveščanje:

Facebook MySpace Twitter Digg Delicious Google Bookmarks RSS Feed