| Med zverjo, človekom in mitologijo: kako skrbeti za trola | | Natisni | |
| Prispeval Urban Zorko |
| Petek, 10 Oktober 2008 13:16 |
|
Peter Petkovšek
Johanna Sinisalo: Šele po koncu sončeve poti, založba Modrijan, zbirka Euroman, Ljubljana 2008, objavljeno v petek 10.10.2008  »Je majhen, vitek in zvit v nenavaden položaj, kot bi bil popolnoma brez
sklepov. Glavo ima med koleni, črna griva las pa počiva na blatnem asfaltu.« S
tem kratkim opisom se v romanu prvič spoznamo z gonilom razburljivih dogodkov,
ki jih doživi glavni protagonist, fotograf Mikael, zaradi deškega obraza in
bujnih plavih las znan tudi kot Angel, za katerim hlepijo vsi geji soseske, ki
se zbirajo v lokalnem baru Café Bongo. To gonilo je trolji mladič, divja zver,
ki jo Angel v usmiljenja vrednem stanju najde na cesti ter vzame k sebi, med
njima pa se razvije skorajda erotičen odnos.
Zveni nenavadno? Šele po koncu
sončeve poti, prvenec finske pisateljice Johanne Sinisalo, ki je kmalu po
izidu prejel prestižno finsko literarno nagrado Finlandia, res ne izbira ustaljenih
poti. Ko sem se po nekaj deset prebranih straneh zalotil pri resnem spraševanju,
ali troli dejansko obstajajo in se še danes skrivajo v temnih skandinavskih
gozdovih, sem ugotovil, da imam v roki pravzaprav neko vrsto magičnega
realizma. Avtorica spremne besede Lili Potpara, ki je roman iz angleške in
francoske različice tudi prevedla (kljub odličnemu prevodu in spremni besedi je
le škoda, da založbi ni uspelo najti prevajalca iz finščine, saj je angleška
različica tudi formalno nekoliko drugačna), govori o znanstveni fantastiki, ta
se omenja tudi v vseh ostalih komentarjih dela.
A tu ni sledu o kakšnem postapokaliptičnem svetu Blade Runnerja ali o zgodbi iz daljne galaksije – niti ne gre za tolkienovsko ali del torovsko fantastično pokrajino. Magični realizem sicer ponavadi povezujemo z evropsko vzgojenimi avtorji »tretjega sveta« tipa Marquez ali Rushdie, zato je morda malo paradoksalno govoriti prav o njegovi evropski različici (čeprav se tu mnenja lomijo bolj učinkovito kot kopja starogrške falange). A če je sociološki kriterij Sinisalove pod vprašajem, toliko bolj ustreza naratološkemu vidiku literarne teoretičarke A. B. Chanady, ki med fantastiko in magičnim realizmom kot eno glavnih vodil postavi ločenost »normalnega« in »fantastičnega« sveta v prvi ter njuno organsko prepletenost v drugem, poleg tega pa je tu še vsebinski kriterij narodne mitologije, ki je s pogosto pojavnostjo trolov v finskih bajkah in pripovedkah še posebno prisoten. Prav z mitologijo nam avtorica tudi obilno postreže, med posameznimi deli besedila se namreč nahajajo primeri starih pesmi, bajk, dnevnikov ter zapisov, v katerih nastopajo troli. Ne samo to: najdemo celo vrsto člankov in izpisov iz take ali drugačne (ne)znanstvene literature in internetnih strani 20. stoletja, v kateri z referencami in letnicami opremljeni citati povsem suvereno razlagajo o trolih kot o sestavnem delu finske favne, čeravno plahem in redko videnem. Vse skupaj deluje zelo prepričljivo, da nas je že kar malo sram, saj bi to le morali vedeti ali pa se o tem vsaj učiti pri biologiji v srednji šoli ... Šele pripis urednice nekje na zadnji strani, da so zapisi o trolih večinoma dodani resničnim člankom, razbije skrbno spleteno iluzijo in zavemo se, da nas je avtorica spretno in s subtilnim humorjem uvedla v finsko mitologijo in da nas kar žeja podati se na »spletno avtocesto znanja«, kot to dela Angel, ko skuša ugotoviti, kako skrbeti za troljega mladiča, ki po vrstniku iz finske pravljice sliši na ime Pesi. Odličen prijem, ki ga je Sinisalova izmojstrila že s pisanjem kratkih znanstvenofantastičnih zgodb, vseeno pa je v romanu nekoliko pretežek in balasten: z malo manj kvazidokumentarizma bi lahko še povečala njegov zagon. Roman ima nekakšno dramsko zgradbo, saj je vsak posamezen delček naslovljen z imenom osebe, ki tisti hip »pripoveduje«, poleg tega pa je dogajanje omejeno na nekaj ponavljajočih se prostorov, in kljub bežni omembi, da se vse skupaj godi v Tampereju, razen prežemajoče »finskosti« značilnosti določenega kraja za roman sploh niso pomembne. Ob branju sem se spomnil nekaterih del nemškega dramatika Rolanda Schimmelpfenniga, kjer so didaskalije kar sestavni del replik protagonistov in isti dogodek vidimo hkrati iz več perspektiv – gotovo velik režijski izziv, le da gre tu za nekoliko daljšo različico. To Sinisalovi, bivši študentki primerjalne književnosti in dramatike, omogoča velik manevrski prostor pri gradnji posameznih odnosov med liki; poleg Angela spoznamo še nekaj njegovih bivših in trenutnih ljubimcev, z vsemi po vrsti ima tako ali drugače zapleten homoerotični odnos. Vrtinec njihovih medsebojnih izmenjav, ki včasih z vendarle malo preveč cenenimi klifhengerskimi zaključki tipa Dan Brown stopnjuje napetost in se na koncu razvije v dramatični finale, nam je predstavljen s prefinjeno črno-humorno distanco, ki nas spodbuja k gledanju čez naočnike prispodob: divja zver, ki z oddajanjem feromonov naredi svojega lastnika (partnerja? alfa samca?) spolno vražje privlačnega in ki s svojo divjo neudomačenostjo povzroči senzacijo v obliki oglaševalske kampanje za znamko kavbojk, se na koncu izkaže za bolj človeško od ljudi. Zver v ljudjeh ali človek v zveri, se torej sprašuje avtorica in vleče vzporednico z Angelovo spodnjo sosedo, Filipinko Palomito, ki jo je njen finski mož kupil za ženo ter jo ima sedaj kot sužnjo zaprto v stanovanju. Lahko se spustimo še dlje in v Pesiju prepoznamo ostanek mitskih arhetipov, ki kljub površnemu okrasju kapitalistične oglaševalske ali sociološke gejevske kulture vedno znova udarijo na dan kot prvinska energija, ki se ji ni mogoče upreti. Od trenutka, ko je Angel zaznamovan z zverjo, se k človeku ne more več vrniti, ali pa je situacija ravno obratna? Šund, groteska, grozljivka ali pa skrbno premišljeni in večplastno intelektualni roman so vse oznake, ki bi jih Šele po koncu sončeve poti (naslov, kot tudi naslovi poglavij, je verz finske pesmi, v kateri se pogovarjata nesrečna ljubimca trol in Zlatokrilka) lahko vsaj delno pripisali, kar ta preplet človeškega, živalskega in mitološkega naredi še bolj zanimiv. Drzen in malo odštekan recept, ki pa ga nadarjena avtorica z odličnim teoretičnim znanjem in humorno intelektualnim pristopom zna speljati tako, da funkcionira: ob vsaki omembi Angela in druščine se bomo gotovo pomenljivo nasmehnili. Celo politično aktualen je lahko, saj so v njem troli – v finski mitologiji pogosto grešni kozli za marsikatero umazano početje – povezani s krajo pušk, ki so izginile iz finske orožarne Paroli. Morda pa troli stojijo tudi za izginulim presežkom denarja pri Patrii ... |
Spoznavanje samega sebe preko čustvenega rokokoja (Nika Maj: Klavec na oslu)Peter Petkovšek | Sreda, 16 Maj 2012  »Ko človek uspe dele svojega nezavednega integrirati v zavedno, se mu odpre možnost, da stopi še korak naprej – v polje onkraj tega realnega sveta.« Tako pravi Nika Maj in lahko bi to vzeli kot neke v... Beri dalje ... |
Ko Eco sreča Zolaja in Kristus Tita (Matjaž Pikalo: Dežela angelov)Nina Sivec | Sreda, 2 Maj 2012  V svojem najnovejšem romanu nas Matjaž Pikalo popelje v čas, ko so se študentje po Evropi z dvignjenimi pestmi in molotovkami upirali togi oblasti, ko so Američani – če ignoriramo teorije zarote – pri... Beri dalje ... |
Pozor! Hud pes! Ne laja, samo obglavi (Tomaž Letnar: Jedci trupel)Anita Volčanjšek | Petek, 20 April 2012  Jedci trupel je provokativni naslov domačega avtorja Tomaža Letnarja, scenarista, urednika in režiserja. Njegov romaneskni prvenec zaorje v polje nevidnega, vendar povsod prisotnega medijskega (magičn... Beri dalje ... |
Kosmologija (Tomaž Kosmač: Varnost)Ana Bogataj | Ponedeljek, 9 April 2012  Vesolje se ne ponavlja, a se spreminja le toliko, da lahko ostaja nespremenjeno. (Teorija mirujočega stanja, z Wikipedije) Tista ta resnična fizikalna kozmologija, ki se po slovensko piše z z-jem... Beri dalje ... |
Dvojno Veronikino življenje Tomislava Vrečarja (Tomislav Vrečar: Ime mi je Veronika)Miša Gams | Petek, 30 Marec 2012  Če se za hip prepustimo detektivski žilici in pogledamo naslovnico zadnje pesniške zbirke Tomislava Vrečarja, nam ta veliko pove o njeni vsebini. Ob avtorju, ki si nonšalantno prižiga cigareto, se nah... Beri dalje ... |
Onkraj dobrega in zla (Alain Robbe-Grillet: Sentimentalni roman)Aljoša Harlamov | Sreda, 21 Marec 2012  Sentimentalne romane so dušebrižniki zmeraj obsojali zaradi njihovega domnevnega kvarnega vpliva na bralce, natančneje, na nedolžne in dovzetne bralke ter mlade bralce, vseeno pa je Robbe-Grilletovo d... Beri dalje ... |
Plovba po jugoslovanskem talilnem loncu (Goran Vojnović: Jugoslavija, moja dežela)Peter Petkovšek | Ponedeljek, 12 Marec 2012  Odkar je leta 2008 eksplodiral z romanom Čefurji raus!, je Goran Vojnović postal stalnica na našem kulturnem področju. Roman je bil predelan v predstavo v gledališču Glej, Vojnovićeve misli lahko preb... Beri dalje ... |
Brazilija po slovensko (Rdeča luna: antologija sodobne brazilske lirike)Tamara Gorup | Sreda, 29 Februar 2012  Brazilija je rdeča; ime namreč izhaja iz poimenovanja drevesa z rdečim lesom pau-brasil, katerega barva spominja na žerjavico, je pripisano na zadnji strani antologije sodobne brazilske lirike z naslo... Beri dalje ... |
Kaj sploh je to pesem? (Brez verzov, brez rim: antologija slovenske pesmi v prozi)Ana Bogataj | Ponedeljek, 20 Februar 2012  Najbrž nam vsem pade prva na pamet oblika pred vsebino, predstavljamo si jo precej limasto lepljivo, polno rim, kot bi jo pisale zaljubljene deklice v osnovni šoli, z verzom skorajda kot obvezno sesta... Beri dalje ... |
Za zaprtimi vrati dvigala ali kako nizko se lahko človek spusti (Tomo Postenšek: Dvigalo)Miša Gams | Ponedeljek, 6 Februar 2012  Prvenec mladega avtorja, ki se poleg pisanja preizkuša tudi kot dramaturg in igralec, lahko umestimo med najboljše romane letošnjega leta. Avtor že od samega začetka stopnjuje suspenz skozi opis gl... Beri dalje ... |
Hvalnica popularizaciji (Brina Svit: Hvalnica ločitvi)Anja Radaljac | Ponedeljek, 30 Januar 2012  Brina Švigelj - Merat je slovenska pisateljica, rojena v Ljubljani, ki je mladost preživela na slovenskem Krasu in ki že od leta 1980 živi in ustvarja v Parizu. Piše v francoščini, svoja dela pa na... Beri dalje ... |
Zakaj je dobro biti drugouvrščeni (Katja Perat: Najboljši so padlli)Zulejka Javeršek | Ponedeljek, 23 Januar 2012  Ne morem se upreti skušnjavi, da tega pisanja ne bi začela z anekdoto. Prijateljica, ki je bila v komisiji literarnega natečaja Filozofske fakultete, mi je prebrala nekaj pesmi, ki so si prislužile uv... Beri dalje ... |
Lepota kletnih prostorov (Aleš Čar: O znosnosti)Gabriela Babnik | Ponedeljek, 16 Januar 2012  Pri pisanju o Čarovi knjigi O znosnosti sem toliko kot v zadregi. Prvič, ker sem jo brala med prazniki, in drugič, ker mi je presvetljevala lobanjske sfere predvsem ponoči. Pri tem pa ne gre toliko... Beri dalje ... |
»Spominjam se pač« (Vesna Milek: Cavazza, biografski roman)Peter Petkovšek | Sreda, 11 Januar 2012  »Življenje ni problem, ki ga moramo rešiti, temveč resničnost, ki jo moramo izkusiti,« pravi kanadski pisatelj in filozof Yann Martel. A tudi njegov preživeli brodolomec Pi se po doživetem, čeprav ... Beri dalje ... |
Dobri, leni in zli (Martin Balluch: Upor v demokraciji; državljanska nepokorščina in konfrontacijske kampanje)Matic Kocijančič | Petek, 6 Januar 2012  Upor v demokraciji je žanrsko večplastno besedilo. Sprva nas nagovori kot učbenik, se nato preobrazi v priročnik in zaključi kot duhovni dialog. Kot učbenik poskuša bralcu pojasniti družbena razmer... Beri dalje ... |
Cepuševe drobtinice za dva evra (oz. deset evrov, kolikor stane zbirka) (Ljubljana: KUD Lema, 2011)Miša Gams | Sreda, 28 December 2011  Pod okriljem KUD-a Lema izhajajo zbirke zanimivih in po krivici spregledanih avtorjev. Pred kratkim so izdali pesniško zbirko družbeno angažiranega albanskega pesnika Migjenija, zdaj pa so knjiž... Beri dalje ... |
Amerika med zimo in pomladjo (Tomaž Šalamun: Letni čas)Tamara Gorup | Ponedeljek, 26 December 2011  Štiridesetletna pesniška revolucija ludizma je ponovno na vrhuncu in zdi se, da Tomaž Šalamun, ki že od Pokra dalje kontroverzno »kocka z bralci«, ali bolje rečeno z jezikom, tudi v zbirki Letni... Beri dalje ... |
Celo življenje pišemo tisto isto pesem (Peter Kolšek: Tropi in tropine)Andreja Časar | Torek, 6 December 2011  Kolškova zadnja pesniška zbirka Tropi in tropine prinaša nekaj novega in nekaj starega – tako pravi že njen podnaslov: stare in nove pesmi. Pa vendar gre bolj za stare kot nove. Medtem ko se stare o... Beri dalje ... |
Alkimija soustvarjanja Luka Prosnika in Danila CvetničaMiša Gams | Torek, 15 November 2011  Pesniška zbirka Ogenj srca pesnika Luka Prosnika vsebuje izbor avtorjevih pesmi iz štirih pesniških zbirk, ki so izšle med letoma 1997 in 2009. Izid knjige, ki jo spremljajo magične fotografije dolg... Beri dalje ... |
Tudi literatura ima stranske učinke (Alojz Ihan: Hvalnica rešnjemu telesu)Ana Bogataj | Ponedeljek, 24 Oktober 2011  Ima me, da bi prav po gverilsko šla po knjigarnah in knjižnicah in Hvalnico rešnjemu telesu z oddelka z leposlovjem premaknila nekam med terapevtsko duhovno literaturo, ki vedno bolj polni police in... Beri dalje ... |
Poročilo z bojišča (Boštjan Videmšek: Vojna terorja. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011)Gregor Inkret | Četrtek, 13 Oktober 2011  Datum 11. 9. ima že sam po sebi sicer več konotacij, toda Boštjana Videmška, Delovega novinarja in protivojnega poročevalca, v njegovi še sveži knjigi zanima tista o napadenem ameriškem imperiju,... Beri dalje ... |
O prevzemanju angleščine, juhe in trebuhov (Modhumita Roy: Made in India)Petra Meterc | Sreda, 5 Oktober 2011  Modhumita Roy je direktorica oddelka za ženske študije na univerzi Tufts v Bostonu, Massachusetts. Študirala je v Indiji in Združenih državah Amerike ter piše in predava o postkolonialnih literatura... Beri dalje ... |
O ljubezni izza kulis (Dušan Merc: Ne dotikaj se me; roman o ljubezni)Nina Pfajfar | Ponedeljek, 29 Avgust 2011  Dušan Merc, mogoče ga bolje poznate pod nazivom Gospod ravnatelj, je pisatelj, ki je začel pisati sorazmerno pozno, v zrelih letih, od takrat naprej pa je večni nominiranec za kresnika, torej piše, ... Beri dalje ... |
Monologi pesniških oseb kot ogledalo družbe (Barbara Korun: Pridem takoj)Špela Zupan | Sreda, 10 Avgust 2011  Barbara Korun se je v slovenskem prostoru kot pesnica uveljavila z zbirkami Ostrina miline, Zapiski iz podmizja in Razpoke. Čeprav nima zelo obsežnega opusa, je njen glas toliko bolj prodoren in pre... Beri dalje ... |
Psi brezčasja - literarni presežek v slovenskem prostoru (Zoran Benčič: Psi brezčasja)Miša Gams | Sreda, 27 Julij 2011  Kaj bi lahko rekli za prvenec velenjskega rockerja Zorana Benčiča drugega kot to, da predstavlja tako v vsebinskem kot v stilskem pogledu veliko presenečenje. Ta »žmohtni« konglomerat neraziskanih umo... Beri dalje ... |
Kdo vlada in kdo odloča? (Stéphane Hessel: Dvignite se!)Gregor Inkret | Torek, 19 Julij 2011  Neverjetno, kako benigno, »neškodljivo«, skoraj politično korektno se ob prvem branju (!) zazdi zdaj že slavno besedilo Stéphana Hessela (1917) – nekdanjega člana francoskega odporniškega gibanja, p... Beri dalje ... |
Literatura – kritična nujnost klinike civilizacije (Gilles Deleuze: Kritika in klinika)Katja Čičigoj | Ponedeljek, 4 Julij 2011  »Kritika je klinična zato, ker je v literaturi zmožna odkriti zdravje, življenje in misel; pisatelji namreč niso bolniki, temveč zdravniki civilizacije,« (219) zapiše Rok Benčin v spremni besedi k s... Beri dalje ... |
Semena sanj (Andrej Medved: Razlagalec sanj)Tamara Gorup | Ponedeljek, 27 Junij 2011  Pesniška zbirka Razlagalec sanj avtorja Andreja Medveda se je na knjižne police zavihtela leta 2010 in požela tudi Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko. »Tisto, kar nas vedno znova pres... Beri dalje ... |
Kje je zlata obala za Afričane? (Evald Flisar: Na zlati obali)Miša Gams | Ponedeljek, 13 Junij 2011  Čeprav je roman Na zlati obali avtorja Evalda Flisarja izšel lansko leto, preden so se začeli nemiri v Libiji in Egiptu, bi lahko motiv revščine, socialnih razlik in novodobnega kolonializma našli v... Beri dalje ... |
Videti drevesa v gozdu, ne sekati glav kraljem (Mladen Dolar: Kralju odsekati glavo)Zulejka Javeršek | Sreda, 1 Junij 2011  Mladen Dolar si je knjižico Kralju odsekati glavo zamislil kot uvod v delo Michela Foucaulta, enega najbolj zanimivih mislecev 20. stoletja. Dolar Foucaulta predstavi kot avtorja, čigar delo je dane... Beri dalje ... |
- 0
- 1
- 2
