Koncept Knjige priznanj je danes verjetno znan že vsem zvestim bralcem AirBeletrine. Gre za vprašalnike, ki jih je navdihnil Marcel Proust, v njih pa nam literati malo za šalo in malo za res pripovedujejo o svojih navadah, navdihih in pisanju. V malo manj kot v mesecu dni vam bomo predstavili večino od letošnjih desetih nominirancev za nagrado kresnik, najboljši slovenski roman leta. Začenjamo s širšim izborom desetih, v zadnjem tednu pred podelitvijo nagrade pa boste lahko prebrali tudi kresna priznanja finalistov.

Prvi se nam bo predstavil tisti, ki je najbolj skrivnosten. Avgust Demšar, avtor serije kriminalk o inšpektorju Vrenku, neliterarno življenje sicer živi z drugačnim imenom, ki ga z detektivsko žilico in hitrim spletom lahko odkrijete sami. Demšarju je uspelo ustvariti prvi slovenski detektivski opus za odrasle, ki se spogleduje z najboljšimi svojega žanra. Če želite natančneje videti, kako nastaja kriminalka, pa si oglejte tudi rokopise na Demšarjevem Facebook profilu. Ob pogledu nanje postane jasno, zakaj kraji zločina delujejo tako pristno. In ob branju boste pred seboj povsem jasno videli Maribor, pa čeprav vaša noga še nikoli ni stopila v to mesto.

Kljub poznemu literarnemu začetku pa je Avgust Demšar med nominiranci za kresnika že veteran: letos je bil nominiran četrtič.

Ime: Avgust Demšar

Zadnja knjiga:

Obsedenost v času krize, kriminalka v tisku, ki se od ostalih razlikuje po tem, da je približno dvakrat obsežnejša in da (zaenkrat) zaključuje serijo z inšpektorjem Vrenkom.

Kje ste odraščali?

V majhnem stanovanju s skupnim straniščem na koncu balkona v hiši z vklesano letnico 1796 med Gosposko ulico in Rotovškim trgom v centru Maribora, po dopolnjenem trinajstem letu pa v novozgrajenem stanovanjskem bloku s sto stanovanji, tremi vhodi in prav toliko smetarniki, kolesarnicami, hodniki, kletnimi prehodi in podobnim, kjer se je dalo viseti cele dneve.

Kaj ste študirali in kje?

Likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru; nato na ALU v Ljubljani; pa še malo na Pedagoški v Ljubljani …

Kje živite in zakaj?

Živim v Mariboru. Zakaj? Najverjetneje zato, ker je nekje pač potrebno živeti.

Na katero od svojih knjig (ali na katerega od projektov) ste najbolj ponosni?

Na edinega – serijo kriminalk.

Opišite svojo jutranjo rutino.

Earl green, petit beurre in albert keksi ter vsaj pol ure miru za računalnikom.

Imate značilnosti ali navade, ki bi jih lahko označili za malce nenavadne? Da.

Kateri je vaš najljubši kos oblačila? Črn puli.

Navedite tri knjige drugih avtorjev, ki bi jih priporočili svojemu bralcu.

Ma, kaj pa vem, recimo: Gargantua in Pantagruel Françoisa Rabelaisa; Sirene s Titana Kurta Vonneguta in trilogija Milenium Stiega Larssona.

Prijateljujete s pisateljem, ki vas navdihuje in vam pomaga? Ne.

Avtor katere knjige bi želeli biti sami?

No, to je pa lahko: znanstveno fantastične črne satire Karla Čapka z naslovom Vojna z močeradi iz leta 1936.

Na katerem kraju/ V katerem mestu iščete navdih?

Če že kje, potem v kakšnem zakotju, recimo zadaj za delavskim bifejem v Melju ali v vrsti pred razdeljevalno postajo socialnih paketov na dvorišču kakšne območne izpostave Rdečega križa.

Navedite umetniško delo (knjiga, film, slika itn.), ki vas navdihuje.

Logično, smiselno, napeto in tekoče sestavljene detektivske zgodbe, pa najsi bodo v knjigah, stripih, TV serijah ali na filmu.

Kako se pred začetkom pisanja lotite snovanja knjige in njene zgodbe? Odgovorim si na osnovna vprašanja: kdo, koga in zakaj (bo moril); nato v blok z diagrami, miselnimi vzorci in shemami dogajanj, odnosov, zapletov itd. porišem nekaj listov formata A1; to potem polepim po stenah, da imam ves čas pred očmi; nato odprem in začnem vpisovati v dokumente z naslovi kot npr. Ključi, Dvojni ključi, Lažni ključi, Nujno pojasniti na koncu; Stranske zgodbe in tako dalje; nakar ponavadi vse pomešam, obupam … in začnem pisati.

Opišite svoj potek dela, vključno z morebitnimi nenavadnimi rituali, ki so stalnica v vašem ustvarjalnem procesu. Ko gre, pišem kjerkoli in kadarkoli. Nenavadnih ritualov nimam.

Kakšen razgled vam nudi vaše najljubše delovno mesto? Bonus.

Kaj storite, če izgubite ustvarjalni zagon ali naletite na morebitno pisateljsko blokado? Nič, ukvarjam se z ostalim v življenju.

Opišite svoj idealen dan. Dežuje.

Opišite svojo večerno rutino. TV.

Kaj vas zagotovo spravi v smeh? Hoja Johna Cleesa.

Kaj vas zagotovo spravi v jok?

V jok upam, da še dolgo nič, do solznih oči sentiment, v obup pa človeška zaplankanost, neumnost, zavist in pohlep.

Ste vraževerni?

Ne, podkev nosim s seboj – podobno kot Niels Bohr – ker baje deluje tudi, če vanjo ne verjameš.

Brez česa nikoli ne zapustite doma?

Brez vsaj petih reči, ki jih danes moramo imeti pri sebi (ključi, denarnice, telefoni …), kar me utruja; v zadovoljstvo mi je edino skrb za USB-ključ, poimenovan Krimi, tega vključim v katerikoli računalnik, ki je trenutno na voljo, da lahko pišem, kar pač trenutno pišem.

Če bi lahko eno pokojno osebo obudili v življenje, koga bi izbrali in zakaj? Jaroslava Haška, da bi ga prosil, če lahko z njim popivam.

Kaj je vaš najljubši prigrizek? Kit Kat.

Katero besedno zvezo prepogosto uporabljate? Ne vem.

Opišite zabaven pripetljaj, ki se vam je zgodil med predstavitvijo knjige ali na literarnem dogodku?

Izjema in rekord: več kot deset poslušalcev lani v Brdih, pa še to samo zato, ker je za mano nastopil Milan Kučan.

Kaj (poleg pisateljevanja) še počnete za preživetje? Hodim v službo.

Kaj bi svetovali mladim piscem?

Ne zdim se poklican za svetovanje mladim piscem, sebi pa svetujem samokritičnost, zavzetost, trdno delo, profesionalen odnos do pisanja, izogibanje hitenju in časovno distanco; na besedilo, ki odleži vsaj pol leta, lahko tudi avtor pogleda z drugačnimi očmi.

Povejte nam nekaj o sebi, kar bi nas morda lahko presenetilo.

Težko, je bil pa na lanskem literarnem večeru v Novem mestu nad menoj presenečen moderator založbe Goga, češ, kako to, da ne nosim brade.

Kakšen je vaš naslednji delovni projekt?

Kriminalka, v kateri nekdo postane serijski morilec, ker se ne more sprijazniti z mislijo, da bi se lahko ljubila človeka, ki sta istega spola. Rad bi prikazal vso možno patologijo homofobij, ob tem pa obdržal tisto, kar se mi zdi najbolj pomembno, to je napeto in berljivo detektivsko povest.

*Vprašanja je zasnoval Noah Charney, Knjigo priznanj ureja Manca G. Renko.

Da bi videli komentarje in lahko komentirali, se morate prijaviti (desno zgoraj).

Slovensko e-literarno mrežo podpira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.