| Dnevi poezije in vina: portreti častnih gostov | | Natisni | |
| Prispeval Nina Pfajfar, Maruša Samobor Gerl, Eva Markun |
| Torek, 23 Avgust 2011 15:32 |
|
Od srede pa do sobote bo potekal vsakoletni festival Dnevi poezije in vina, ki bo že drugo leto gostoval v mestu Ptuj. Nastopilo bo 26 domačih in tujih pesnic ter pesnikov, ki bodo svojo poezijo brali in o njej razpravljali tako na javnih večernih kot tudi na zasebnih branjih, ki bodo potekala na posebnih mestnih lokacijah. Vrsti poetičnih dogodkov, podkrepljenih z izbranimi dosežki slovenskih vinogradnikov, bosta svoje dodala še filmski in glasbeni program: v sredo zvečer bosta s predstavo Nepozabne nastopila Jani Kovačič in Vita Mavrič, v naslednjih dneh pa jima bodo sledili še kantavtor Tadej Vesenjak, Uršula Ramoveš in Fantje iz Jazbecove grape, Godalika in Katalena. Poseben večerni dogodek bo v soboto posvečen poeziji Mile Kačič, ki jo bodo interpretirale slovenske igralske legende Štefka Drolc, Ivanka Mežan in Iva Zupančič. Vse to pa je le nekaj dogodkov iz raznovrstnega programa. Kot uvod v festival na AirBeletrini objavljamo portrete letošnjih častnih gostov festivala: francoskega pesnika Jacquesa Roubauda, romunske pesnice Nore Iuga in slovenskega klasika Tomaža Šalamuna.
Tomaž Šalamun
Letos smo v literarnem svetu praznovali sedemdesetletnico Tomaža Šalamuna. Slovencu je Šalamun skoraj sinonim za ultramodernizem in kozmopolitskost (hkrati pa postaja klasik slovenske poezije!). Prvi naziv si je prislužil z likovnim delovanjem v skupini OHO in ga nato uveljavil s svojo prvo zbirko Poker, ki pa že prinaša noto druge oznake z znanim verzom »utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil«. Izselitev v tujino je bila večkrat tudi dejanska (ZDA, Mehika), a ga je moč materinščine, ki je v poeziji nezamenljiva, vedno pritegnila nazaj. V njegovi poeziji opazimo odtise raznovrstnih kultur in številnih umetnikov, ki so ga navdušili in spodbudili k odzivu, hkrati je Šalamunov vpliv tako na naše kot tuje pesnike prav tako obširen (in dosega epigonstvo), saj predstavlja velik rez v takratni poeziji, ki jo je obrnil k lingvizmu, reizmu in ludizmu. Osupljiv je tudi njegov opus: do danes je spisal več kot štirideset del, povprečno izda eno pesniško zbirko na leto. Ta nenavaden, bruhajoč tempo odraža svobodnost njegovega peresa: pesnik zapiše vse, svojo poezijo živi, saj vse, česar se dotakne, postane artefakt. Njegov bliskovit, a tudi bleščeč vstop na literarno sceno je kljub neoavantgardnim vratom že takoj kazal v smer, po kateri je pesnik dejansko stopal, to je v smer prostosti: značilna sta mrk subjekta in njegove lepote, hkrati pa (predvsem vizualna) domišljijska eksplozija in odprtost za različne izkušnje. Vse stvari so enako pomembne (s človekom vred) in samozadostne, vera v moč besede pa je ključna, saj nadomesti zrušeno metafizično in transcendentno, obenem pa izkušnje bivanja v tujini in večjezičnost besedi postavljajo piedestal. Karizmatičen, a zadržan pesnik je zavit v paradokse in je od kanoniziranega Pokra naprej vedno korak pred nami. Šalamun se ima za pesniško pošast, ki že skoraj pol stoletja bralcu de-monstr-ira stvari. V zadnjih letih se spet vrača z začetnimi ironičnimi in igrivimi elementi, kar se pozna tudi pri bralstvu, saj ga je vmesna stopnja Šalamunove poezije, ki se je takrat zapirala v hermetične mreže in asociativno nabite verze, v svoji nekomunikativnosti posledično zmanjšala. Za nekatere blefer, za druge kultni pesnik poezije jezika, ki v svoji poetiki potrebuje le bralca – gurmana, ljubitelja jezikovnih piruet, nekoga, ki lahko v poeziji sprejme poštarje, pakeljce in paradajz in ob tem neulovljivem jezikovnem materialu hudomušno uživa. Nina Pfajfar Nora Iuga
V prvi vrsti pesnico, avtorico petnajstih pesniških zbirk, za katere je prejela številne nagrade in priznanja. Izdaja treh romanov jo uvršča med romanopisce, priznanje kakovostnemu pisanju pa pomenijo nagrade Društva pisateljev Romunije za vsa tri dela. Zaradi znanja nemščine je bogat tudi njen prevajalski opus. Iz nemščine je prevedla številna dela pomembnejših avtorjev, med drugim dela Günterja Grassa ter Nobelovih nagrajenk Herte Müller in Elfriede Jelinek. Za nemško tržišče je prevajala romunske avtorje, tudi Paula Celana in Oskarja Pastiora. Avtorica je kot prevajalka pripomogla k povezovanju in gradnji mostov med nemško in romunsko kulturo ter je bila za delovanje na mednarodnem nivoju na Nemški akademiji za jezik in poezijo (Deutsche Akademie für Sprache und Dichtung) nagrajena z nagrado Friedricha Gundolfa. Njeno prvo delo, pesniška zbirka Življenje ni moje, je bilo objavljeno leta 1968, a je ostajala poznana le manjšemu krogu zvestih privržencev, saj so avtorici v času spremembe političnega sistema (Ceausescujeva diktatura) prepovedali delovanje. Po osmih letih zatišja je spet začela ustvarjati in pričela se je rojevati nova zvezda romunskega kulturnega prostora. Danes je idol in muza mnogih mladih romunskih pisateljev in bralcev. Zaradi svojega vitalnega ter nekonformističnega načina razmišljanja in pogleda na svet je postala zanimiva ravno mlajšim generacijam. Krog njenih oboževalcev in privržencev se iz leta v leto povečuje, saj kljub svojim letom ostaja dejavna in pripravljena komunicirati – ne samo skozi svoja dela, temveč s sodelovanjem v projektih, z mentorstvom mladim pisateljem in pesnikom ter s svojo močno osebnostjo. Kljub uspehu ostaja Nora Iuga trdno na tleh in si želi, da »bi ostal živ njen organ za pisanje«. Maruša Samobor Gerl Jacques Roubaud
Eva Markun |
Naključni prispevki: |
Knjiga priznanj: Uroš ZupanAirBeletrina | Torek, 15 Maj 2012 ![]() Knjiga priznanj (izpovedi) je album z vprašanji, ki je bil popularen predvsem v devetnajstem stoletju. Na vprašanja so odgovarjali sorodniki, prijatelji, znanci in obiskovalci lastnika albuma. V pisat... Beri dalje ... |
Knjiga priznanj: Andrej BlatnikAirBeletrina | Torek, 8 Maj 2012 ![]() Knjiga priznanj (izpovedi) je album z vprašanji, ki je bil popularen predvsem v devetnajstem stoletju. Na vprašanja so odgovarjali sorodniki, prijatelji, znanci in obiskovalci lastnika albuma. V pisat... Beri dalje ... |
Knjiga priznanj: Katja PeratKatja Perat | Torek, 17 April 2012 Knjiga priznanj (izpovedi) je album z vprašanji, ki je bil popularen predvsem v devetnajstem stoletju. Na vprašanja so odgovarjali sorodniki, prijatelji, znanci in obiskovalci lastnika albuma. V pisat... Beri dalje ... |
Knjiga priznanj: Jani Virk (Pogovori o pisanju, založništvu, navadah in najljubših prigrizkih.)Manca G. Renko | Torek, 3 April 2012 ![]() Knjiga priznanj je album z vprašanji, ki je bil popularen predvsem v devetnajstem stoletju. Na vprašanja so odgovarjali sorodniki, prijatelji, znanci in obiskovalci lastnika albuma. V pisateljskem s... Beri dalje ... |
Knjiga priznanj (pogovori o pisanju, založništvu, navadah in najljubših prigrizkih): Noah CharneyManca G. Renko | Torek, 20 Marec 2012 ![]() Knjiga priznanj (izpovedi) je album z vprašanji, ki je bil popularen predvsem v devetnajstem stoletju. Na vprašanja so odgovarjali sorodniki, prijatelji, znanci in obiskovalci lastnika albuma. V pis... Beri dalje ... |
Iz Rusije z ljubeznijo: portret Mihaila ŠiškinaAljoša Harlamov | Sreda, 7 Marec 2012 ![]() Postmodernistična objokovanja gor ali dol, pisatelji še vedno potrebujejo zgodbe. Seveda zato, ker jih v resnici potrebujejo bralci. Povpraševanje po zgodbah je danes neutolažljivo in včasih se zdi, d... Beri dalje ... |
Amitav Ghosh: portretAna Jelnikar | Petek, 24 Februar 2012 ![]() Bengalski pisatelj Amitav Ghosh, avtor osmih mednarodnih uspešnic, je trenutno eno najbolj prepoznavnih imen indijskega pisanja v angleškem jeziku. Leta 1981 se je z objavo romana Otroci polnoči dvakr... Beri dalje ... |
''Zelo jezen človek sem'': intervju z Boštjanom NaratomNina Pfajfar | Ponedeljek, 20 Februar 2012 Znani glasbenik, doktor filozofije in svobodni umetnik (profesura na oddihu) je izbral pravi kraj in čas: Kino Šiška na topel in temen decembrski petek, poln zanimivih koncertov. Kmalu bodo prišli nje... Beri dalje ... |
"V tem delu me je veselilo provocirati": Intervju z Alojzom IhanomAljoša Harlamov | Ponedeljek, 9 Januar 2012 Medtem ko čakam na Alojza Ihana, se razgledujem po njegovi pisarni na medicinski fakulteti. Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo je od zunaj, s hodnika, videti točno tako, kot je slišati. Prece... Beri dalje ... |
"V svojem trdnem jedru je danes novinarstvo boljše kot kadarkoli prej"Katja Šircelj | Torek, 20 December 2011 Delovo pero Boštjan Videmšek je zagotovo eden prodornejših novinarjev svoje generacije in upam si celo zapisati, da ga lahko z gotovostjo prištejemo med tistih nekaj najžlahtnejših slovenskih novinarj... Beri dalje ... |
Niti ne intervju z Glorjano VeberAna Bogataj | Ponedeljek, 7 November 2011 Na Resljevi ulici v Ljubljani je svoje prostore po dveh letih delovanja dobil inštitut IRIU, odprta institucija z vsaj občasno zaklenjenimi vrati. Kadar so odprta, to pomeni povabilo, zato se ne bojte... Beri dalje ... |
Rüdiger Safranski: Virtuoz življenja v boju proti ekonomizaciji mišljenjaManca G. Renko | Ponedeljek, 24 Oktober 2011 ![]() Med svojim velikim potovanjem po Nemčiji je Madame de Staël zapisala, da je duh spoj poznavanja stvari in ljudi. Četudi sta od utrnjene misli minili že dve stoletji, njena resničnost ni zbledela.... Beri dalje ... |
Dnevi poezije in vina: portreti častnih gostovNina Pfajfar, Maruša Samobor Gerl, Eva Markun | Torek, 23 Avgust 2011 ![]() Od srede pa do sobote bo potekal vsakoletni festival Dnevi poezije in vina, ki bo že drugo leto gostoval v mestu Ptuj. Nastopilo bo 26 domačih in tujih pesnic ter pesnikov, ki bodo svojo poezijo bra... Beri dalje ... |
Ko raver postane pisatelj: intervju s Michalom HvoreckýmMaja Žvokelj | Torek, 17 Maj 2011 ![]() Splet dandanes odpira vrata v svet in potiska umetnike bližje recipientom njihove umetnosti. Zaradi moči družabnih spletnih strani je nastal tudi sledeč intervju. Z mladim slovaškim pisateljem in novi... Beri dalje ... |
"Telo je mnogo teles in umetniško delo je mnogo umetniških del" : intervju z Alešem ŠtegromGašper Jakovac | Torek, 12 April 2011 ![]() Že konec decembra 2010 sva z Alešem Štegrom začela intervju, ki naj bi se skoraj izključno posvečal njegovi zadnji izdaji, že peti pesniški zbirki, Knjigi teles. Usoda je hotela, da sva nadaljevala ... Beri dalje ... |
Kdo je César Aira?Andrej Rot | Torek, 29 Marec 2011 ![]() Romanopisec in esejist César Aira se je rodil leta 1949 v mestu Coronel Pringles, okoli šeststo kilometrov južno od mesta Buenos Aires. V argentinsko glavno mesto se je preselil leta 1967. Preživlj... Beri dalje ... |
Trenutek norosti Margriet de MoorMateja Seliškar Kenda | Ponedeljek, 28 Marec 2011 ![]() »Imaš zgodovino in imaš prihodnost. Vmes je zelo zanimiv trenutek, v katerem se svet spremeni.« Margriet de Moor: Virtuoz Ena najpomembnejših nizozemskih avtoric je v nekem intervjuju dejala, da ... Beri dalje ... |
Christoph Ransmayr, sprehajalec po robovihAljoša Harlamov | Ponedeljek, 28 Marec 2011 ![]() O Christophu Ransmayru, enem zanimivejših sodobnih avstrijskih oziroma kar srednjeevropskih pisateljev, niti v času sodobne informacijske histerije ni mogoče izbrskati prav veliko. Vzroka za to sta na... Beri dalje ... |
Kar pripovedujem, to sem: Intervju z Mirano Likar BajželjŽiga Rus | Sreda, 9 Februar 2011 ![]() Literatura Mirane Likar Bajželj je vedno na lovu za resnico: ne za tisto ''tam zgoraj'', ampak za tisto, ki je okoli nas, ki je sestavljena iz večih resnic, a prav zato tudi svoja lastna. Z odstiran... Beri dalje ... |
Biti v dvoje, v pesmi dveh: intervju s Sašo PavčekCarmen L. Oven | Torek, 18 Januar 2011 ![]() Njeni ustvarjalni svetovi so prepleteni, svilena nit med njimi je beseda – pisana, gledališka, esejistična ali nenazadnje pesniška beseda. Danes prvakinja SNG Drama Ljubljana in profesorica za dram... Beri dalje ... |
Ljubezen dvoedina: pogovor s Cirilom ZlobcemCarmen L. Oven | Sreda, 17 November 2010 ![]() »Kako vesela sem, da sem bila lahko žalostna ob vaši knjigi,« so bile besede bralke iz Maribora, s katerimi se je poetu zahvalila za njegovo, za zdaj zadnjo pesniško zbirko.Res je žalostna ta pesniš... Beri dalje ... |
O pisanju, življenju in sploh vsem z Andrejem BlatnikomŽiga Rus | Torek, 2 November 2010 ![]() Dve desetletji po tem, ko je uredil zbornik tujih in domačih prispevkov o vprašanjih kreativnega pisanja, je Andrej Blatnik izdal tudi svoj lasten priročnik: Pisanje kratke zgodbe: od prvopisa do na... Beri dalje ... |
Pentljanje in zalivanje: literarni svet Gregorja RozmanaŽiga Rus | Sreda, 18 Avgust 2010 ![]() Ko je Gregor Rozman lani bral na jesenskem literarnem večeru LUDa Literatura, je po precej eksplicitni zgodbi in rahlo neudobni tišini, ki je sledila, povezovalka Petra Koršič povzela: ''No, ta jesen ... Beri dalje ... |
Urban Vovk o Društvu slovenskih literarnih kritikovGašper Jakovac | Torek, 3 Avgust 2010 ![]() Oktobra leta 2008 je bilo ustanovljeno Društvo slovenskih literarnih kritikov. Ustanovitev društva je pomenila signal in napoved. Signal kulturni srenji, da položaj literarne kritike in kritikov v nje... Beri dalje ... |
Računski stroj BurroughsBojan Andjelković | Četrtek, 8 Julij 2010 ![]() William S. Burroughs je svetovnemu in slovenskemu bralstvu znan predvsem kot džankijevski guru ter avtor romanov Džanki in Goli obed, ki sta v slovenskem prevodu izšla pred skoraj dvema desetletjema. ... Beri dalje ... |
Zakulisje nebes, pekla in kar je še te metafizične navlake: Založeni raj Izarja Lunačka in Boga BrezimnegaAna Bogataj | Sreda, 30 Junij 2010 ![]() Tako pompozno najavljen, da so umanjkale le še fanfare, je sedaj končno tu: intervju z "možem mnogih talentov", kot ga je poimenoval naš urednik, kateremu slava in čast veljata, da je Airbeletrina pos... Beri dalje ... |
Avtor, ki se ne pusti zvleči nazaj v realizem: intervju z Danielom KehlmannomAljoša Harlamov | Torek, 22 Junij 2010 Doma so zdaj vsi zdravi, na cesti ni bilo gneče in z Danielom Kehlmannom se končno vendarle dobiva. Direktor ptujske knjižnice nama odstopi svojo pisarno, nama postreže z vodo in sede zraven, da popaz... Beri dalje ... |
PRVA POMOČ ZA KRESNIKOVE ZAGATEUredništvo | Ponedeljek, 21 Junij 2010 ![]() Gotovo ste že bili v takšnem položaju: ravno letos vam res ni uspelo prebrati vseh nominirancev, čeprav ste se trudili; faks, služba, otroci – ali morda vse skupaj – so vam ukradli še tistih nekaj min... Beri dalje ... |
Portret Meše SelimovićaAndrej Tomažin | Ponedeljek, 14 Junij 2010 ![]() Nedopustno je govoriti o »nedvomno velikem pisatelju«, »velikanu proze«, hierarhizacija tako kritike kot sočasnih literarnih analiz pogosto pušča sledove še dolgo v prihodnost, ne meneč se za raznolik... Beri dalje ... |
Literatura je konkretna, tako kot je konkretna jajčna solata ali kravje vime: INTERVJU S PAVLOM VILIKOVSKYMMaja Žvokelj | Petek, 11 Junij 2010 ![]() V Slovenijo se je minuli teden vrnil eden izmed najbolj cenjenih slovaških pisateljev, nagrajenec Vilenice 1997, Pavel Vilikovsky. Pisatelj, ki sam sebe označuje za redoljubnega grafomana, je kljub te... Beri dalje ... |
- 0
- 1
- 2


Francoski pesnik, rojen leta 1932 v Caluire-et-Cuire, si je za literarnega ustvarjalca izbral sila nenavaden poklic. Po začetnem razočaranju nad obravnavanjem literature v sklopu pripravljalnega tečaja za vstop na univerzo se namreč odloči za študij matematike in je pozneje zaposlen kot profesor na Université Paris X. Vseeno pa pod mentorstvom Yvesa Bonnefoya spiše doktorat iz književnosti. Pesnik, pisatelj, esejist, profesor matematike in predvsem borec za sodobno francosko poezijo objavlja že od leta 1944, ko je izdal svojo prvo pesniško zbirko. V obširnem opusu zaseda častno mesto zbirka Quelque chose noir (Nekaj črnega), spisana za ženo Alix Cléo, ki je za posledicami bolezni preminila komaj tri leta po poroki. Njej je posvečen še roman Le Grand Incendie de Londres, delo, s katerim se začenja tako imenovani Projekt, ustvarjanje, ki je avtobiografsko, a hkrati to ne sme biti. Od leta 1966 naprej je član francoskega združenje Oulipo (Ouvroir de la littérature potentielle) – v svobodnem prevodu Delavnica možne literature, ki jo je ustanovil Raymond Queneau. Fascinaciji nad tradicionalnimi pesniškimi oblikami, najsibodo nove ali stare, se Jacques Roubaud kot zvest podanik soneta pridružuje z nekaj inovativnimi formami, kot sta »baobab« in »haiku oulipien généralisé«. Poleg matematike najde navdih tudi v trubadurski poeziji, katere velik poznavalec je, ter v japonski književnosti. V slovenščini bo v kratkem na voljo izbor njegovih pesmi z naslovom Parnik in druge pesmi: 1997–2010, omenimo še, da je Jacques Roubaud prispeval uvodne besede k prevodu pesmi Tomaža Šalamuna v francoščino.

























